18. vzporednik

Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo.

"Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo."

Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober.

Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute.

"Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."

V New Yorku te dni zaznamujejo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. "Težko je govoriti, da so se mestu že zacelile vse rane, saj je območje preveliko, da bi razmišljali na ta način," pravi dopisnik Andrej Stopar. Kakšno podobo predstavlja New York?

"New York je mesto, ki je tudi globoko ranjeno po pandemiji, še bolj, ker je pandemija časovno raztegnjena. Precej prodajaln in restavracij je zaprtih. Gre za mesto, ki trese hlače in gre naprej. Kaže odraz vseh tragedij, a živi dalje." 

Pred nekaj dnevi se je še zadnji ameriški vojak umaknil iz Afganistana, ki so ga napadli skoraj takoj po terorističnih napadih 11. septembra 2001.

"To, kar so Američani upali, da bodo teroristični napadi prinesli k večji enotnosti, se ni zgodilo. Svet je danes bistveno bolj razdeljen kot pred dvajsetimi leti." 

Tudi letošnji september New Yorku ni ravno prizanašal. Orkan Ida je vzhodu Združenih držav prinesel velike količine padavin in zaradi poplav je tudi na območju New Yorka umrlo več deset ljudi. Deli mesta so se spet znašli pod vodo. To se ni zgodilo prvič. Kako bodo oblasti ukrepale in skušale zaščititi New York pred podobnimi katastrofami?

"Težava New Yorka in drugih velikih ameriških mest je infrastruktura: kanalizacija, vodovodni sistem, sistem za napajanje z električno energijo. V invazivnih ujmah te zadeve odpovedo. Pričakovali bi odpornejšo infrastrukturo, tako bi lahko pomagali tudi New Yorku. A treba bo počakati, kaj se bo zgodilo, tudi volitve newyorškega župana bodo." 

Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.

Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."

Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."

V 18. vzporedniku se pogovarjamo o aktualnih temah v naši severni sosedi. Kriza v Afganistanu odmeva tudi v Avstriji, a sprašujejo se predvsem o tem, koliko prebežnikov bodo sprejeli in kako bi preprečili ponovno odprtje balkanske migrantske poti. Z našo dunajsko dopisico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o ostrih odzivih na napoved gradnje drugega bloka nuklearke, pravilih za delovanje šol v novem šolskem letu, Avstrijci želijo predvsem mlade spodbuditi k cepljenju. V pogovoru pa tudi o predlogu za uvedbo pravila “C” za nekatere dejavnosti in odnosu mladih Korošcev do cepljenja.

"Politika ima vso podporo avstrijske javnosti, ko izraža velike pomisleke glede gradnje NEK2. Moti jih protipotresna varnost. Avstrijci tudi nimajo jedrske elektrarne. Pripravljeni so pomagati Sloveniji, da bi več izkoriščali obnovljive vire energije."

V 18. vzporedniku seveda pogledujemo proti najbolj razgretemu svetovnemu kriznemu žarišču. Po prevzemu oblasti v Afganistanu talibani konsolidirajo svoj nadzor nad državo, ki jo že več kot 40 let pretresajo nenehni spopadi. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšne bodo posledice hitre vojaške zmage talibanov za civiliste, kako bo boleč poraz vplival na prihodnost Združenih držav in Nata, kateri igralci na mednarodnem prizorišču v talibanih vidijo novo priložnost in kako bo spremenjeno razmerje moči vplivalo na dogajanje v regiji.

"Rusija in Kitajska se naslajata nad ameriškim porazom, veliko je tudi govora o redkih kovinah, ki jih Kitajska potrebuje. Kitajska ima tudi načrt širiti tako imenovano Svilno pot prek ozemlja Afganistana."

Kakšno je politično ozračje v Nemčiji nekaj tednov pred volitvami in kakšno je stanje na poplavno najbolj prizadetih območjih? Preverili smo tudi odzive na napovedano odpravo brezplačnih testiranj na novi koronavirus.

"Novi val epidemije je že zajel Nemčijo. Največja razlika, ki jo opažam v primerjavi s Slovenijo, je, da bodo v Nemčiji brezplačne hitre teste ukinili sredi oktobra, da se ljudje lahko vrnejo s počitnic in se testirajo. Testiranje ostaja brezplačno za mlajše od 18 let, nosečnice in tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti. V Nemčiji je cepljenih 62 odstotkov prebivalcev, Angela Merkel je rekla, da potrebujejo še 15 odstotkov cepljenih, a k cepljenju ne spodbujajo otrok, temveč starejše."

Nemčija je zdaj najmočnejše evropsko gospodarstvo, a na današnji dan pred 60 leti je med Zahodno in Vzhodno Nemčijo zrasel 155 km dolg zid, ki je državi ločeval skoraj 30 let. Kako se posledice te delitve v nekoč razdeljenem Berlinu čutijo še danes?

"V Vzhodni Nemčiji se ljudje še čutijo deprivilegirane. Ta združitev je nesrečna in ne deluje najbolje, Vzhodni Nemci se počutijo kot drugorazredni prebivalci. Bolj kot za združitev obeh Nemčij je šlo za ukinitev Vzhodne Nemčije."

Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica Karmen Švegl pravi:

"Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov."

Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: "Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."

"Sem še prihajajo cepilni turisti, prevsem iz Bosne in Hercegovine in Severne Makedonije. Številni pridejo tudi po drugi odmerek. Sicer pa je zdaj bolj kot ne cepiva po celotni regiji dovolj. Ampak zdaj imamo drugačen turizem. In to je karantenski. Srbija je bila na zelenem območju in za nekatere države, recimo za Indijo, ni bil potreben vizum. Če pa so se Indijci vračali, ker so visoko rizična država, v Kanado, so imeli predpisano karanteno. Temu pa so se izognili tako, da so odšli naprej do Beograda, bili tukaj nekaj dni ali pa tednov kot turisti in nato brez karantene odpotovali naprej."

Tokrat smo z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom govorili o presežkih cepiva in manjšem številu ljudi, ki so se pripravljeni cepiti v Srbiji, o tamkajšnji aktualni politični kampanji za zaščito vodnih virov oziroma proti privatizaciji voda, pa tudi o tem, kje bodo Srbi letos preživeli z vročinskimi valovi zaznamovano poletje. Govorili smo tudi o nezmožnosti in nepripravljenosti bolgarskega zmagovalca volitev Slavija Trifonova, da bi sestavil novo koalicijo.

"Ni problem v njem, ampak morda v volivcih. Ker vsakič, ko pridejo na volitve, izberejo na takšen način, da koalicije niso mogoče. Stranke v Bolgariji so skregane."

V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodnim sosedom, ki v teh dneh doživljajo nogometno evforijo. Pred nastopom njihove reprezentance v finalu evropskega prvenstva smo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem izmerili utrip med navijači.

"Po vsaki tekmi je razpoloženje boljše, pa več pogrizenih nohtov. V resnici pa je Mancinijeva ekipa lepo presenetila vse. Če bo šlo po njihovih načrtih, potem sem prepričan, da bomo noč na ponedeljek v Rimu prebedeli."

Pogledamo tudi na druge teme v Italiji – smrt pevke, igralke in voditeljice Raffaelle Carra, sprejemanje kontroverznega zakona o homotransfobiji in napovedi za osrednji del turistične sezone.

"Vsekakor je z zelenim potrdilom zdaj lažje potovati po Italiji, policijske ure več ni, maske na odprtem niso več potrebne, plaže so polne, povsod potekajo poletni festivali – edino, kar manjka, so diskoteke in plesne prireditve."

Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik Igor Jurič, sta bili poudarjeni dve zadevi: "Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."  

Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji.

Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem.

"Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice delta, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."