18. vzporednik

Uvedba covidnih potrdil za javne in državne uslužbence je na Hrvaškem izzvala najbolj množične proteste preteklo soboto na Trgu bana Jelačića. "Bilo naj bi več kot 23 tisoč ljudi. To ni bil spontan shod, protestniki so prišli iz cele države. Na protestih je bila heterogena družba - proti cepljenju, proti vladi, za svobodno izbiro, proti fašizmu ... " Poleg nezaupanja v medije se krepi tudi nezaupanje v politiko.

"Epidemija na Hrvaškem traja skoraj dve leti, ljudje so naveličani, predsednika države in vlade pa govorita medijem, kako naj opravljajo delo, o čem naj poročajo. Predsednik države celo nasprotuje nekaterim ukrepom, je za cepljenje, a pravi, da naj se ljudje obnašajo kot hočejo."

Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti.

"Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo."

Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije.

"Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo."

Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.

V Združenih državah so bile leto dni po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, ta teden spet volitve. Američani so volili lokalne predstavnike, v dveh zveznih državah pa so volili tudi guvernerja. Ti dve sta bili Virginija in New Jersey.

"ZDA so nenehno v procesu volitev, to je nedvomno zanimivo, je pa to tudi silno naporen proces tako za politike kot za volivce. Razpoloženje tukaj ni najboljše. Američani so nedvomno naveličani pandemije in raznoraznih ukrepov, predvsem pa smo priča močnemu valu nasprotovanja obveznemu cepljenju za javne uslužbence oz. državne pogodbenike. So pa tokratne volitve prinesle nekatere spremembe. Končno se kaže določen vzpon azijskih Američanov, ki postajajo vse številčnejši, a so še vedno izjemno slabo zastopani v političnem življenju. Zdaj ima Boston prvo županjo v svoji zgodovini in hkrati prvo azijsko Američanko."

Ena prvih potez predsednika Bidna po prevzemu položaja je bila vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu. Ta teden pa se je Biden udeležil podnebne konference v Glasgowu, kjer se svetovni voditelji dogovarjajo za ukrepanje na področju toplogrednih izpustov in okoljskih sprememb.

"Biden to problematiko dobro razume. Tega mu vsekakor ni mogoče očitati. Kar se mi zdi problematično, je, da podpora tej usmeritvi v ZDA ni tako enotna. Tukaj je fosilni lobi izjemno močan, velja pa tudi miselnost, da okoljski ukrepi slabijo konkurenčno prednost ameriškega gospodarstva."

Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo še o načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.

18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.

V Avstriji je po odstopu zveznega kanclerja Sebastiana Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Kot pove dunajska dopisnica Petra Kos Gnamuš, je "novi kancler Alexander Schallenberg dejal, da bo močno sodeloval s Kurzem, kar je seveda močno razjezilo opozicijo, ki pravi, da gre za nadaljevanje sistema." Kako je nova afera vplivala na javno mnenje?

"Odvisno, kaj bo prinesel konec preiskave in kaj bi avstrijsko državno tožilstvo še lahko odkrilo. Pravzaprav so vse možnosti zdaj odprte, tudi predčasne volitve bi se lahko zgodile, čeprav je bilo takoj jasno, da si tega nobena od strank ne želi. V ozadju je sicer potekala računica, če bi lahko Zeleni z opozicijskimi strankami sami sestavili vlado, pa se je izkazalo, da ne, ker bi njihove projekte morala podpreti tudi svobodnjaška stranka."

Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je podpora ljudski stranki močno padla, podpira jo 26 odstotkov vprašanih in za zdaj še tesno vodi pred Socialdemokrati, ki bi jih v resnici podprlo 24 odstotkov vprašanih. Pomemben vidik je tudi imuniteta. Prav zaradi imunitete s položaja kanclerja naj bi Sebastian Kurz spet zasedel poslanski sedež in se tako samo presedel iz enega nedotakljivega položaja na drugega. 

"Kurz je vseskozi zatrjeval, da se bo odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov. Želi dokazati, da je nedolžen. Avstrijsko državno tožilstvo je parlament že zaprosilo, da se Kurzu imuniteta odvzame. Preiskava se ne bi mogla nadaljevati, zaseženega gradiva tožilstvo ne bi moglo več ovrednotiti."

Iz Rusije v zadnjih tednih prihajajo skrb vzbujajoča poročila o visokih številih okuženih in umrlih za covidom, v zadnjih dneh se število umrlih vsak dan giblje tik pod številko tisoč. "V zadnjem dnevu so našteli več kot 32.000 novih okužb in 999 smrt, kar je največ od začetka epidemije. Prebivalstvo Rusije se rekordno krči, napovedi so mračne. V Rusiji so na voljo samo ruska cepiva, polno cepljenih je približno 30 odstotkov prebivalstva." Konca epidemije torej še ni blizu, z njo se bo morala ukvarjati tudi nova zasedba v ruskem parlamentu oziroma dumi, ki je imela v torek prvo sejo.

Pomemben je tudi boj za svobodo izražanja v Rusiji. Eden izmed dveh letošnjih dobitnikov je Dmitrij Muratov, ustanovitelj časnika Nova Gazeta, v katerem novinarji odkrivajo zlorabe oblasti. Šest izmed njih so jih zaradi tega tudi ubili. "Je eden redkih neodvisnih časnikov, ki je vedno kritičen do oblasti. Novinarji in uredniki imajo veliko sovražnikov. Težko je biti neodvisen novinar."

Sicer pa se je Rusija v teh dneh lotila tudi zelo ambicioznega projekta. Na Mednarodni vesoljski postaji snemajo celovečerec. Ob letošnji 60. obletnici Gagarinovega poleta v vesolje pa Rusi opozarjajo tudi, da je njihov vesoljski program še vedno zelo uveljavljen. V Amurski regiji gradijo prvi civilni kozmodrom Vostočni, torej izstrelišče vesoljskih plovil, ki bo stal v Rusiji. "V Amurski regiji veliko sodelujejo s Kitajci. Zanimivo je, da so čez Amur zgradili cestni most in gondolo, ki bo lahko vozila ljudi čez mejo med državama. Ko smo se peljali proti kozmodromu, smo lahko videli, da res veliko vlagajo v infrastrukturo, okoli je zraslo novo mesto."

V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti državam, s katerimi so se voditelji članic Evropske unije ta teden pogovarjali na Brdu pri Kranju. Zahodni Balkan se še vedno sprašuje glede svoje evropske perspektive, a ta po tokratnem srečanju še vedno ni povsem jasna. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne ter kaj bi lahko prineslo napredek pri nekaterih najkočljivejših meddržavnih sporih. Vprašamo se tudi, ali uvrstitev ene besede v skupno izjavo, “širitev”, res lahko štejemo za uspeh.

"Evropska unija na Balkanu je zagotovo močna, še posebej po finančni pomoči. Ampak ljudje tukaj ne vem, če bodo to rekli. Poleg tega nimajo alternative. Seveda bi raje živeli tako kot v Berlinu ali Ljubljani, in ne kot v Moskvi. Sicer pa bo večina Balkana v Evropski uniji, še preden bo Evropska unija prišla na Balkan. Izseljevanje je res množično."

V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija?

Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane.

"Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – Polona Fijavž

Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel?

"Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih."

Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov.

Čeprav so referendumi v Italiji redki, se to utegne kmalu spremeniti. Po italijanski zakonodaji morajo zainteresirane skupine, ki želijo razpisati referendum, zbrati pol milijona podpisov – in to je v zadnjih tednih uspelo dvema pobudama. Prva je pobuda za legalizacijo evtanazije v državi, druga pobuda pa je povezana z legalizacijo marihuane.

V Italiji bo od 15. oktobra dalje pogoj PCT postal obvezen tudi na delovnih mestih, s čimer imajo težave nekateri italijanski parlamentarci: "V tem smislu lahko nasprotovanje posameznih parlamentarcev razumemo tudi kot taktiko iskanja medijskega prostora – ki ga s plutjem proti toku tudi vedno znova dobijo." Italija je sicer močno precepljena država, čeprav je ritem z začetka poletja nekoliko popustil. Po uradnih podatkih je cepljenje zaključilo 70 odstotkov vseh državljanov, še pet odstotkov pa jih je prejelo prvega od dveh odmerkov cepiva.

Najbolj sveža novica, ki prihaja iz Italije, pa je aretacija katalonskega avtonomaša in evroparlamentarca Carlesa Puigdemonta, ki so ga aretirali sinoči na Sardiniji: "Zdaj je v zaporu v Sassariju, njihovo prizivno sodišče pa naj bi danes ali jutri presojalo, ali mu bo podelilo svobodo ali pa bo odobrilo njegov izgon oziroma izročitev Španiji."