18. vzporednik

V 18. vzporedniku se odpravljamo na zahod, v mislih pa imamo predvsem krizo, ki tli na vzhodu. Ob intenzivnih srečanjih med ruskimi in ameriškimi diplomati v tem tednu z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o možnostih vojne v Ukrajini.

So Rusi pripravljeni popuščati pri svojih zahtevah, na katere Nato ne pristaja, je vojno še mogoče preprečiti? Kako bi se v primeru ruskega napada na Ukrajino odzvale ZDA, kaj nam odzivi lahko povejo o prioritetah ameriške zunanje politike? Razmišljamo tudi o tem, kaj bi vojna pomenila za predsednika Bidna, ki mu po enem letu vladanja javnomnenjske ankete kažejo vse nižjo podporo.

Nemška diplomacija se je veliko ukvarjala z Ukrajino in Rusijo, Nemčija si namreč želi biti vpletena v reševanje tega konflikta. Tako je bil generalni sekretar Nata na obisku pri novem kanclerju Olafu Scholzu, zunanja ministrica Annalena Baerbock v Ukrajini in Rusiji, ameriški zunanji minister v Berlinu. Bo nova nemška vlada ohranila evropski primat v sodelovanju z Rusijo?

"Težko. Nemci se zelo bojijo tega zapletanja odnosov. Strokovnjaki ocenjujejo, da kopičenje vojske na meji z Ukrajino z ruske strani naj ne bi bilo dovolj za vdor v Ukrajino, a skrb in strah ostajata. Angela Merkel ne le, da je imela dostop do Putina, bila je prva dama nemške zunanje politike, ne vem, ali se spomnite, kdo je bil pred njo zunanji minister. Nemčija ima zdaj vmesno vlogo in odnos z Rusijo izgublja." – Polona Fijavž, berlinska dopisnica

Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska v teh mesecih ni dosegla veliko s svojimi trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo. 

"Stanje je po več kot šestih mesecih popolnoma nespremenjeno, kar priča o tem, kako poljska vlada ne rešuje problema, ampak ga marginalizira. Ni našla nikakršne rešitve, ne le, da se razmere niso izboljšale. Begunsko-migrantska pot se je v tem času ohranila kot najhitrejša pot v Zahodno Evropo, kljub nemogočim razmeram."

Poljska je trikilometrsko območje okoli meje zaprla za javnost, kar jezi nevladne organizacije. Ljudje v bližini so obremenjeni vse od avgusta, travme doživlja tudi poljska obmejna vojska.

"Ljudje v bližini so na tem območju dnevno podvrženi preiskavam policistov, tudi njihov vsakdan je otežen, a vseeno hodijo po gozdovih s hrano in pomagajo ljudem. Poljska vlada se s tem ne ukvarja, to je prepustila vojski in ljudem. Tudi obmejni vojaki so travmatizirani zaradi odredb in ukazov, kaj se od njih pričakuje. Z namenom branjenja zunanje meje Evropske unije je Poljska žrtvovala tudi svoje prebivalce."

Nova nemška vlada v koalicijski pogodbi načrtuje tudi številne spremembe, ki bodo imele posledice za družbo, večina Nemcev ocenjuje, da pozitivne. Med drugim bi uvedli volilno pravico že s 16 leti, možnost hitrejše pridobitve nemškega državljanstva, nemški minister za pravosodje pa je te dni napovedal, da bodo črtali tudi člen 219a, ki prepoveduje zdravnikom, da bi na svojih spletnih straneh imeli zapisano, na kakšen način opravljajo prekinitve nosečnosti. Do leta 2019 je bilo celo povsem prepovedano imeti to storitev na seznamu, potem so ta ukrep omilili, a še vedno z omejitvijo,  da ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način se poseg opravi. 

"Ta razprava v Nemčiji poteka že leta. Člen je bil uveden v obdobju nacional-socializma in je povsem neprilagojen digitalni dobi. Člen je bil vseeno dvomljiv, ker je še vedno prepovedoval, na kakšen način zdravniki to objavijo. Moramo pa vedeti, da so morale ženske, ki so v Nemčiji želele prekiniti nosečnost, do leta 2019 klicati zdravnike in preverjati, kdo ta poseg sploh izvaja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je bilo 72 odstotkov teh žensk, pripadnic digitalne dobe, mlajših od 35 let. Zdaj bodo lahko zdravniki na svojih spletnih straneh objavili podrobnejše informacije o postopku prekinitve nosečnosti, kar velik del nemške družbe vidi kot velik korak naprej."

Z enoletno zamudo si Novi Sad naziv Evropske prestolnice kulture zdaj deli s Kaunasom v Litvi in mestom Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Svečano otvoritev, ki je simbolično potekala sinoči ob 20.22, so pripravili spektakel "Zeniteum :: 2022" režiserja Dragana Živadinova, ki si ga je ogledal tudi dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.

"Veljaven ukrep v Srbiji je, da se na prostem ne sme zbrati več kot 500 ljudi. Na otvoritvi EPK jih je bilo po moji oceni blizu 10.000. In podobno se Srbi omejitev niso držali ob praznovanju novega leta, saj se je tudi takrat kljub prepovedim množično praznovalo."

Dotaknili smo se tudi najbolj vroče srbske, a tudi planetarne teme, avstralskega teniškega škandala in njegovega glavnega junaka Novaka Đokovića.

"Srbsko občinstvo je še vedno prepričano, da bo njegov odvetniški tim uspel in da bo Đoković v ponedeljek lahko nastopil na turnirju. Pričakujejo, da ga je vse to samo spodbudilo k temu, da bo boljši. V resnici pričakujejo njegovo zmago, on je tukaj res narodni heroj."

Z njim se pogovarjamo tudi o tem, da je francoski predsednik Macron javnost razburil z malce vulgarno izraženo idejo, kako dovolj razjeziti necepljeno prebivalstvo, da bi uvidelo smiselnost cepljenja. Če bo predlagano pravilo PC potrdil še zgornji dom parlamenta, bo namreč že s 15. januarjem življenje v Franciji za necepljene bistveno oteženo. Tako bo tudi za vse, ki jih poslovne ali zasebne poti vodijo med Brusljem in Ljubljano. Vse do konca februarja namreč med mestoma ni več neposredne letalske povezave.

Če smo Italijo še pred dvema mesecema hvalili, kako dobro ji gre boj proti pandemiji, pa v praznično obdobje vstopa z več kot 40.000 novimi okužbami dnevno. Stanje v bolnišnicah je zaenkrat pod nadzorom, vlada pa se trudi, da bi se izognila zaporam. A vendar: včeraj je sprejela nov paket ukrepov, pove naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.

"Včerajšnja novost je, da so maske znova obvezne tudi na prostem za vse in po vsej Italiji. Na prireditvah na prostem ali v zaprtem prostoru, pa tudi v javnem transportu morajo viti te maske tipa FFP2."

Ukrepe bo treba spoštovati tudi na italijanskih smučiščih. Mnoga so preteklo sezono čas brez turistov izkoristila za nove investicije, zato lahko marsikje naletimo na nove žičnice.

"Smučišča v Italiji so tako v Alpah, kamor gremo Slovenci zelo radi, kot tudi v drugih gorovjih proti jugu povsod odprta. Smuka torej je, spričo nizkih temperatur in snega menda tudi odlična. V Dolomitih so trdno odločeni speljati to sezono, potem ko so lani ostali zaprti prav vso zimo."

Zaenkrat je težko napovedovati, kako uspešna bo letos zimska sezona v Italiji. Trenutni režim je naslednji - z navadnimi vlečnicami in odprtimi sedežnicami se lahko pelje kdorkoli. Za vožnjo s kabinskimi žičnicami, sedežnicami z vetrobranom in smučarskim avtobusom ter pri nočitvah je potreben P, C ali T pogoj. Če pa bi med smučanjem hoteli na toplo in pojesti kaj v notranjosti lokalov, morate biti cepljeni ali prebolevniki.

24. december pa je v Rimu prav zaradi božičnih praznovanj izredno zanimiv dan.

"Dopoldne je vzdušje skoraj nevzdržno, na vsakem koraku vlada gneča in nakupovalna živčnost. Okoli ure kosila se bo središče mesta začelo prazniti, nato nastopita uri premirja, ko vsi izginejo, zvečer pa zažarijo okna domov."

Dopisnica Petra Kos Gnamuš se oglaša iz države, v kateri predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Pri severnih sosedih se izteka tritedensko zaprtje javnega življenja zaradi omejevanja epidemije. A to ne pomeni, da bo nenadoma znova vse odprto.

 "Novi avstrijski zvezni kancler je na novinarski konferenci, še preden se je pogovarjal s stroko in deželnimi glavarji, dejal, da je vlada obljubila odprtje države 12. decembra in da bo to obljubo tudi izpolnila. Potem je hitro postalo jasno, da zagon javnega življenja in gospodarstva ne bo tak, kot bi si Avstrijci želeli. Vlada je dopustila, da se zvezne dežele same odločajo o odpravi ukrepov glede na razmere, ki jih imajo. Vse se odpira v treh zveznih deželah: na Gradiščanskem, Tirolskem in Predarlskem."

Ko v Avstriji vstopiš v lokal, moraš pokazati potrdilo PC in se registrirati, kar je veljalo že pred četrtim zaprtjem, spet so dovoljene prireditve z največ 2000 obiskovalci, kjer morajo biti sedišča določena, obvezno je nošenje mask FFP2. Nočni lokali bodo tudi v smučarskih središčih ostali zaprti. "O vnovičnem zagonu turizma še ne moremo govoriti," pove dunajska dopisnica. 

"Nekdo, ki potuje v Avstrijo, se mora najprej pozanimati, kakšna pravila veljajo v posamezni deželi, sploh če načrtuje krajši dopust, ker zaprtje hotelov in gostiln v posameznih deželah velja tudi za smučarska središča." 

Vlada je ob zavedanju pomembnosti zimske turistične sezone sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu. Glavna ukrepa sta možnost skrajšanega delovnega časa in nadomestilo za izpad dohodkov. "Številni gostinci in hotelirji so povedali, da je ta pomoč namenjena predvsem večjim podjetjem, sami pa so bili ob četrtem zaprtju deležni le manjše pomoči."

Avstrija se je kot prva država odločila za uvedbo obveznega cepljenja za vse starejše od 14 let. Kako nameravajo izvesti in nadzirati obvezno cepljenje.

"Vlada je včeraj predstavila osnutek Zakona o obveznem cepljenju, ki bo obvezno od 1. februarja prihodnje leto. V osnutku je za necepljene predvideno, da bodo že sredi marca prejeli kazen v višini 600 evrov, ki se bo, če še vedno ne bodo cepljeni, ponavljala na tri mesece. Cepljenje ne bo obvezno za mlajše od 14 let in za nosečnice ter določene izjeme."

Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati. 

"Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." – Karmen Švegl

V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom?

"Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila."

Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu?

"Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra."