18. vzporednik

Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Doneški bazen. Mariupolj je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali Azovskega morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa.

"Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega." – Karmen Švegl

Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva.

"Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo." – Karmen Švegl

Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik Zelenski vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski.

"Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." – Karmen Švegl

* Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih.

V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemičnih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov.

"Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista." – Janko Petrovec

Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta za zdaj še obvezna eno od veljavnih PCT-potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom.

Italija je od nekdaj gojila dobre vezi z Rusijo. V zadnjih letih smo večkrat slišali zlasti o tesnih vezeh z Rusijo pri desno usmerjenih strankah, kot sta Salvinijeva Liga ter Bratje Italije Giorgie Meloni.

"Salvinijeva Liga je po tihem tik pred začetkom vojne podaljšala sporazum o sodelovanju s Putinovo stranko Enotna Rusija. Z začetka marca se spomnimo tudi epizode, ko je Salvini obiskal poljski Przemyśl, tamkajšnji župan pa mu je v obraz povedal, da je zaradi vezi s Putinom persona non grata." – Janko Petrovec

Bistveno vprašanje ostaja oskrba z energenti, zlasti z zemeljskim plinom, ki je za Italijo izjemno pomemben. Premier Mario Draghi se je v torek mudil v Alžiriji in tam sklenil pomemben posel.

"Že prihodnji teden bo Draghi obiskal Angolo in Kongo, kjer naj bi podpisal nove pogodbe za dobavo plina – ampak kot vidimo, že doslej podpisani posli in namere zaležejo za okoli 16 milijard kubičnih metrov letno, kar pokrije več kot polovico dozdajšnjih letnih dobav iz Rusije." – Janko Petrovec

Med razvedrilnimi temami se pojavljajo predvsem kolesarstvo in popevke. Giro se začenja 6. maja, letošnja izvedba se bo začela na Madžarskem. "Svete trojice" slovenskega kolesarstva na dirki po Italiji letos ne bo. Kolesarska dirka po Italiji se bo v svoji 14. etapi dotaknila tudi Torina – natančno teden dni po tem, ko bo to mesto gostilo finale tekmovanja za pesem Evrovizije. Gostiteljica letos v ogenj pošilja sanremska zmagovalca, duet Mahmooda in Blanca s pesmijo Brividi.

V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici.

Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla.

"V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." – Mojca Širok

Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop Erica Zemmourja, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti Marine Le Pen, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu.

"Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." – Mojca Širok

Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko.

"Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." – Mojca Širok

Razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.

"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi." – županja Katri Reik

Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.

“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.” – Katri Raik

V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.

Tretjega aprila bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali o tem, ali je po dvanajstih letih Orbanove vladavine čas za spremembo. Predvolilna kampanja poteka v senci vojne v Ukrajini, s katero si Madžarska deli 135 kilometrov meje, ki jo je v zadnjem mesecu dni prečkalo že pol milijona beguncev.

“Ukrajinski begunci prihajajo z vlaki na perone, kjer jih čakajo številni prostovoljci, jim pomagajo z osnovnimi potrebščinami in informacijami. Na obrazih Ukrajincev takoj razberemo utrujenost, raztresenost misli.” – Jan Grilc

Vojna v Ukrajini je na Madžarskem velika tema tudi zaradi politične povezanosti madžarskega premierja Viktorja Orbana in ruskega predsednika Vladimirja Putina. V preteklih letih sta se velikokrat srečala, oba sta svoj odnos opisovala z zelo prijaznimi besedami, zdaj pa to Orbana tik pred volitvami postavlja v neroden položaj.

“Tokrat Orbanu nasproti stoji združena opozicija. To so stranke z vsega političnega spektra, povezali pa so se na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca – premagati Fidesz (Orbanovo stranko) na volitvah in doseči spremembo vlade.” – Jan Grilc

Pred nedeljskim glasovanjem lahko slišimo tudi kritike, da volitve ne bodo povsem svobodne oziroma enake za vse.

“Pravi čudež je, da se še vedno lahko borimo proti Orbanu in ohranjamo možnosti za zmago na volitvah. Trenutne razmere namreč sploh ne omogočajo svobodnih in poštenih volitev.” – vodja opozicije Peter Marki-Zay

Pred dvema tednoma je madžarski državni sekretar za narodno politiko Arpad Janos Potapi reko Muro označil za mejo med Slovenijo in Madžarsko, kar je sprožilo več ostrih odzivov slovenskih političnih predstavnikov.

Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.

"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin

Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.

"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin

Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:

"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić

O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.

"Poljska je organizirala prevoze, avtobuse, da so ljudi pobirali na meji, saj so kolone avtomobilov na ukrajinski strani dolge tudi 20 km. Ampak zdaj tudi na Poljskem že vlada kaos in veliko struktur nudenja pomoči država ne bi imela, če ne bi bilo prostovoljcev."

Polona razlaga o zgodbi zdravnice, ki je oskrbela starejšega moškega, njegovo hčerko in vnukinjo: "Hodili so 70 ur. Ko begunci pridejo na Poljsko, so povsem izčrpani." Na začetku so prihajali večinoma Ukrajinci, ki imajo nekaj denarja in poznajo koga v tujini, zdaj pa začenjajo prihajati tudi tisti, ki ne poznajo nikogar.

"Včeraj sem v Varšavi na železniški postaji, ki je nabito polna, srečala žensko, ki gre v Latvijo k znanki, dve najstnici sta se veselili, da gresta v Španijo. Ukrajinci gredo po vsej Evropi, ampak vsi, s katerimi sem govorila, si želijo vrnitve domov."

"Vse več je zavedanja, da bi lahko vojna trajala dlje časa."

Nov krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo je pripeljal do dogovora o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev v omejenem obsegu. Dopisnik iz Združenih držav Andrej Stopar je veliko časa preživel tudi kot dopisnik iz Rusije. Lahko ta pogajanja pripeljejo še korak dlje, sploh glede na dogajanje na terenu, torej bombardiranje mest in gorečo nuklearko?

"Verjetno bo nekaj časa trajalo, preden se bodo dogovorili za nekaj, kar bo sprejemljivo za obe strani. Ena in druga stran se bosta težko brez kompromisov najprej pri samih sebi umaknili s celim obrazom pred domačo javnostjo."

Rusko napredovanje je počasnejše od pričakovanj, ukrajinska vojska se je okrepila. Upirajo se precej trdoživo, hkrati je teren spomladanski. V mednarodni javnosti je močno izpostavljena tema tudi območje prepovedi poletov. Gre za instrument, ki ga lahko uvede neka vojaška sila in prepove letenje določenih letal nad nekim ozemljem. "Območje brez poletov je treba vzdrževati in preprečiti letalom, da vdrejo v zračni prostor, in hkrati onemogočiti cilje na kopnem, ki bi to lahko preprečili. Za Američane bi bilo to neposredno tveganje." Američani o prepovedi poletov za zdaj nočejo govoriti, to je bilo jasno tudi po prvem Bidnovem letnem predsedniškem nagovoru State of the Union. Zanimiv je vidik ameriške podpore Ukrajini. 

"Ukrajina uživa v obeh domovih kongresa, med republikanci in demokrati, zelo močno podporo. Dosegajo jo ob pomoči svoje diaspore in kontaktov. Ukrajinci, ki živijo v Ameriki, so bili ves čas zelo dejavni. Delovali so kot most med Ukrajino in Združenimi narodi."

Tudi komuniciranje Zelenskega in Putina se razlikuje.

"Pri Zelenskem je zanimivo, da je zmanjševal pomen opozoril na nevarnost invazije. Sprašujem se, kolikšno je to tveganje v smislu političnega obstanka na oblasti. Če je toliko časa miril, ne glede na izid, se bodo ljudje morali vprašati: Pa saj te stvari ste vedeli. Američani so opozarjali na to, sam sem bil do tega skeptičen zaradi Afganistana. Zelenski je nagovarjal svojo javnost z notranjim razumevanjem, nihče tam ni zares verjel, da se lahko kaj takega in v takšnem obsegu lahko sploh zgodi. Zelenski je odgovarjal sentimentu povprečnega Ukrajinca."

Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni.

"Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo."

Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna.

"Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi."

Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku. 

Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje.

Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.