Svetovni dan civilne zaščite, ki ga zaznamujemo 1. marca, poudarja krepitev zavesti javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter poudarja pomembnost vloge civilne zaščite pri varstvu pred njimi. V Sloveniji je v civilno zaščito, ki je del širšega sistema zaščite in reševanja, operativno vključenih več kot 30.000 ljudi. Zadnje leto se vse vrti okoli novega koronavirusa in pri organizaciji pomoči je pomembno soudeležena tudi civilna zaščita. Uroš Mehle, bolničar in vodja ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenija - OU Grosuplje, je med drugim tri mesece deloval tudi na covidnem oddelku v UKC Ljubljana. Podrobneje v pogovoru z Markom Rozmanom.

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Od prvega uradno potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je le še teden dni. Bil je 4. marec 2020. Covid so dokazali 60-letnemu moškemu, ki se je okužen iz Maroka preko Italije vrnil domov. Zdaj, po enem letu, si o okužbi z novim koronavirusom postavljamo drugačna vprašanja kot takrat. Usmerjena so v cepivo in testiranje, skrbijo nas britanska, brazilska in južnoafriška različica virusa. Kaj nam bodo torej prinesli prihodnji dnevi, tedni in meseci? Veliko vprašanj za sogovornika, ki covid spremlja že od vsega začetka, na dileme epidemije pa odgovarja brez dlake na jeziku. Z nami bo dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Poklical ga je Iztok Konc.

Foto: Andrej Trampuž

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes vojsko obtožil, da je izvedla poskus državnega udara, ter se z več sto privrženci zbral na osrednjem trgu Erevana. Vrh armenske vojske ga je pred tem pozval k odstopu. Opozicija opozarja, da se je z njegovim odstopom mogoče izogniti državljanski vojni. Kot pravi Miha Lampreht, gre širše razloge iskati v posledicah šesttedenskega vojaškega spopadu za Gorski Karabah, ki se je 9. novembra lani končal s tristranskim mirovnim sporazumom pod pokroviteljstvom Ruske federacije. Že takrat je bilo jasno, da je premier Pašinjan ob vojaški premoči Azerbajdžana potisnjen v kot, Rusija pa seveda ni mogla tvegati neposredne vojaške pomoči.

Ustavno sodišče je razveljavilo določilo, da ima ženska pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo le do 43. leta starosti. Odpravljen je torej člen pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki starostno omejuje pravico do takšne oploditve. Starostne omejitve zdaj ni več. V povezavi s tem so se že oglasili tudi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pravijo, da starostna meja temelji na strokovni presoji. Govorili smo z doc.dr.Nino Jančar, vodjo oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike v Ljubljani.

V uredništvo 1. programa Radia Slovenija smo prejeli elektronsko sporočilo poslušalca, ki pravi, da je zaposlen v privatnem sektorju, kot varnostnik na tožilstvu, kjer ima vsakodnevno veliko neposrednih stikov s strankami, ki prihajajo na tožilstvo. Opravljati mora vsa dela, ki so povezana z varnostjo ljudi in premoženja, kar pomeni evidentiranje stranke, merjenje temperature, površinski telesni pregled (torej neposreden stik). Za to delo ne prejema nobenega kriznega dodatka, ki zadeva delo v obdobju covida, v primerjavi z nekaterimi zaposlenimi na tožilstvu, ki imajo neprimerno manj opravka s strankami in dodatek dobijo. Prepričan je, da vlada zaposlene v zasebnem sektorju, ki so ravno tako izpostavljeni tej nevarnosti, v primerjavi s tistimi v javnem sektorju diskriminira. Po odgovor smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo.

Temeljne človekove pravice in svoboščine, kot so svoboda gibanja in pravica do shoda z namenom izražanja političnih stališč, smo imeli pred pojavom epidemije za samoumevne. Že več mesecev pa ni več tako. Zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa je vlada te pravice močno omejila. Javnost pa je razburil zlasti nedavni odlok vlade, ki dovoljuje zbiranje do 10 ljudi, vendar ne, če protestirajo. Pravna stroka opozarja, da taka prepoved ni skladna z ustavo. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić

V živo preverjamo vzdušje na Naj planinski koči 2020 - na Mihovem domu na Vršiču. Njen oskrbnik Aleš Štefe pravi, da se močno nadejajo ugodnejših epidemioloških ukrepov. Gornik, alpinist, dolgoletni gorski reševalec in inštruktor ter predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS (KINFO) Jani Bele pa opozarja na trenutno nestabilno snežno odejo v gorah.

V teh počitniških dneh so po sprostitvi ukrepov marsikje po slovenskih smučiščih za počitnikarje pripravili tudi smučarske tečaje. Skladno z omejitvami in v veselje otrok v tej s snegom marsikje radodarni zimi, a ne povsod. Na smučiščih v gorenjskih smučarskih središčih je namreč letos ponudba  tečajev zelo okrnjena. Vzroki za to  so različni, od zaprtih hotelov in meja do predragih koncesij, posledica pa, da kar nekaj smučarskih šol v tem, zanje sicer glavnem  vrhuncu sezone, sploh ni odprlo svojih vrat.

Na Osnovni šoli Brežice so danes sprejeli nekaj več kot 600 učencev, ki so v šolske klopi sedli prvič po oktobru. Skupaj je na šoli tako več kot 900 učencev in še 128 zaposlenih, na sobotnem testiranju so imeli namreč vsi negativni izvid testa. Učence so razredniki sprejeli na šolskem dvorišču, prihode učencev so razdelili na več terminov in več vhodov, današnji dan pa preživeli bolj športno, ta teden bo še lahkotnejši, red, rutina, pregled snovi za nazaj. Več z obiska OŠ Brežice v prispevku Suzane Vahtarić.