Primerjave med ljudmi in živalmi so tudi dandanes aktualne. Po njih so poimenovani rodovi staroselcev, različna društva, taborniki, skupine otrok v vrtcih, športni klubi. Z živalskimi imeni se psujemo in z izrazi zanje poudarjamo izstopajoče osebnostne lastnosti ter naša vedenja in lastnosti. Za tovrstno označevanje je značilna velika pomensko - kulturna pestrost. Za nas je slon neroden in počasen, drugod ga slavijo v veliko bolj svetli luči.

Vzporedno z banalno, prijetno in neprijetno profanostjo, pa je zanimo spremljati razvoj prvotno zastavljenih arhetipov skozi literaturo in pravljično zapuščino. Tu najdemo pravo zakladnico prepletajočih se motivov in simbolov, zakritih sporočil, ki jih še vedno razvozlavamo, pravilno prenašamo iz drugih kulturnih okolji in v naš čas tudi napačno prevajamo in izgubljamo njihov prvotni smisel. Gre za vrsto univerzalnih pomenov, ki se prenašajo skozi brezmejne prostore krajev in časov. V pravljicah so živalski liki počlovečeni, zato, da bi se človek, ki skozi njih ubeseduje in upodablja svoj vrednostni sistem (ne gre sicer samo za to funkcijo), v njih verjetno uzrl v svoji pravi, goli podobi. V oddaji Glasovi svetov bosta o tem govorili dr. Mateja Gaber, ki še posebej dobro pozna temo germanske mitologije in srednjeveške pesemske literature, v mitologijo in živalsko pravljico nasploh pa se bomo poglobili z dr. Mileno Milevo Blažič, ki prav tako sodeluje v skoraj dve leti trajajočem projektu Evropska noč raziskovalcev, z naslovom Humanistika, to si ti!, ki ga koordinira Filozofska fakulteta v Ljubljani, obraz in duša projekta pa je prav dr. Mateja Gaber.