
Sign up to save your podcasts
Or


"Med enim in mnogim obstaja zapleten odnos, a hkrati je to jedro filozofije, ki ima močan in velik pomen tudi za naša življenja; to ni samo teoretičen disput, ampak je to stvar naših razmišljanj in dejanj."
Vprašanje mnogih svetov, ki zadeva prav jedro filozofije, pa tudi nekatere vzhodnjaške religijske prakse, je povezano z različnimi razmišljanji, ki se lahko dotikajo na primer časa ali svobodne volje, pa tudi vzdrževanja različnosti, kjer – kar je dandanes še posebej aktualno – ne gre samo za toleranco, temveč za aktivno sprejemanje drugačnosti. O pomenu mnogih svetov razmišljata dr. Marko Uršič in dr. Olga Markič.
"Improvizacija si kot ideja želi, da se od nečesa, kar je naučeno, pa tudi priučeno, oddalji. In se mora vsakič, ko pride do točke, ko se zdi, da je naučena ali priučena, razsuti."
Kaj sploh je svobodna improvizirana glasba? Kako se je razvijala? Kdo so njeni ustvarjalci in ustvarjalke? Pretresamo samosvojo glasbeno skupnost, ki ima lastno infrastrukturo, prek katere vstopa v kulturno-umetniški prostor, v institucije, medije, kulturne politike in njene mehanizme vrednotenja, nagrajevanja ter podpiranja. O improvizirani glasbi in njeni skupnosti z Nino Dragičević, Luko Zagoričnikom in Ičom Vidmarjem.
"Ženske se lotevamo vseh tem. Moški se lotevajo vseh tem. In to je bistvo ustvarjanja – da nimamo meja."
Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec pretresamo, kaj danes pomeni biti ženska in ustvarjalka, kakšni so pri tem izzivi in kako je sploh ženska ustvarjalnost sprejeta – v iskanju teh odgovorov sodelujejo: iz Ljubljane Tanja Tuma, iz Trsta Vilma Purič in iz Celovca Julija Schellander-Obid. Pogovor vodi Pavel Volk.
O poteh in stranpoteh slovenske kulture
Katera in kakšna društva, zavodi in institucije delujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani? Zakaj so pomembni za slovensko družbo? Kaj pomeni za njihov obstoj in delovanje poziv Ministrstva za kulturo, naj sporazumno zapustijo stavbo? Kako potekajo tožbe? Ali gre za maščevanje Vlade Republike Slovenije nad zavodi in institucijami, ki so lahko kritični do njenih potez? To je samo nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili metelkovci Katarina Bervar Sternad (direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja), Alja Lobnik (direktorica zavoda Maska), Brane Mozetič (Center za slovensko književnost in Škuc), dr. Iztok Šori (direktor Mirovnega inštituta), morda tudi Eva Rohrman (zavod Forum Ljubljana) in odvetnik Dino Bauk, med udeleženci oddaje pa ne bo dr. Vaska Simonitija. Tudi tokrat, že četrtič ali petič, minister za kulturo ni sprejel povabila Marka Golje v oddajo Ars humana v živo. Nikar ne zamudite.
"Poezija ne more reševati sveta, je pa poezija del življenja, del stvarnosti kot take."
Ob svetovnem dnevu poezije pretresamo, v kakšni kondiciji je danes poezija, kaj je zanjo značilno in kako se odziva na družbenopolitične spremembe. O tem z Natašo Velikonja, Varjo Balžalorsky Antić, Petrom Semoličem in Muanisom Sinanovićem.
Podnebna kriza se je umaknila vojnim in gospodarskim temam, a še vedno traja
Ledeniki se talijo hitreje kot kadar koli v zadnjih 5000 letih. Od vode z ledenikov in gora je odvisna milijarda in pol ljudi. Ob vsaki otoplitvi se pridelek zmanjša za deset odstotkov. Srhljivih dejstev je še veliko več. Mednarodna razstava v Galeriji Jakopič v Ljubljani z naslovom Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure, skozi dela sedemnajstih umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavi iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet.
"Skrajen primer podnebnih sprememb na ledenikih je tudi Triglavski ledenik. V dobrih sto letih je ostala tisočinka njegove mase. Po svetu ledeniki v zadnjih tridesetih letih izgubijo pol metra ledu na leto. V zadnjih letih, leta 2018 in 2019, je to povprečje en meter." – Gregor Vertačnik
Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez vrnitve. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma predrugačila svet.
"Lani se je talilna sezona na Grenlandiji začela pozno, potem pa je sredi avgusta na najvišje ležeči meteorološki postaji, približno 3200 metrov nad morsko gladino, prvič v zgodovini meritev deževalo. Tam je sicer poleti povprečna temperatura minus deset ali minus petnajst stopinj Celzija." – Gregor Vertačnik
O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure in kurator razstave Klaus Thymann. Najnovejše razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja ledu namreč za Evropo ne pomenijo dobrih novic.
"Zakaj nam je mar? Ljudje živimo na planetu Zemlja in če smo se odločili, da želimo prihodnjim generacijam zapustiti planet, na katerem bo mogoče živeti, potem preprosto moramo skrbeti zanj. Če mislite, da ena generacija lahko onesnaži vse, kar obstaja, in razstreli planet, potem je to drugačna zgodba. Če pa mislite, da moramo imeti v mislih še nerojene rodove, potem pač moramo skrbeti. Skrb v tem primeru pomeni ukrepanje! Vemo, da obstaja problem in nemoralno je, da nič ne storimo, medtem ko vemo, da imamo problem. Ni pomembno, kdo je levi ali desni, kdo ima prav ali ne. Vprašanje je samo to, kaj je primerno storiti? Primerno se je spopasti s podnebno krizo z vsemi silami." – Klaus Thymann.
Dolg boj za emancipacijo jezika in obstoja
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall.
Narodni dom v Trstu 1920–2020 je zgovoren podnaslov znanstvene monografije; napisala sta jo dr. Borut Klabjan in dr. Gorazd Bajc.
Znanstveno monografijo o zgodovini Narodnega doma v Trstu, ki je hkrati zgodovina tržaških in primorskih Slovencev in Slovenk ter širše, sta napisala dr. Gorazd Bajc, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovinske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njuna monografija ima vrsto odlik: med drugim vsebuje natančno analizo poteka požiga Narodnega doma 13. julija 1920, prikaz načrtnega italijanskega nacionalističnega nasilja nad drugimi slovenskimi in hrvaškimi ustanovami, poglobljeno in berljivo pa predstavlja tudi zgodovinski in kulturni kontekst Narodnega doma v stoletnem obdobju. Več o monografiji (objavljeni pri Cankarjevi založbi) povesta soavtorja znanstvene monografije v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
"Rokopisi in vse, kar je z njimi povezano, so naša kašča spomina, ki jo moramo odpreti." (N. Golob)
Rokopisi in rokopisni fragmenti so pričevalci bogatega intelektualnega življenja na našem ozemlju v srednjem veku, ki nam razkrivajo, katere avtorje in dela so ljudje tu brali in poznali. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani poleg liturgičnih knjig, kot so misali, graduali, antifonali itd., kot fragmentarno gradivo hranijo številna pravna besedila, antično poezijo in filozofijo s komentarji, srednjeveško poezijo, zgodovinska besedila, univerzitetna skripta in prav izvirne slovarje. Ta fragmente nam s svojim raziskovanjem odkriva prof. ddr. Nataša Golob, ki se je konec leta 2021 podpisala pod drugi zvezek zbirke Manuscripta et fragmenta, ki jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdaja v sodelovanju z ustanovami, ki na Slovenskem hranijo rokopisno gradivo, tokrat z NUK-om
Prisotnost sodobne umetnosti v šolah je predvsem odvisna od interesa učiteljev za to področje umetniškega ustvarjanja
Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.
From the publisher's feed

5 Listeners

1 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

28 Listeners

1 Listeners

0 Listeners