Ars humana
Download on the App Store

Ars humana episodes

  • Izzivi dediščine, rimski zaporni zidovi
    Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem rimskih zapornih zidov označujemo s terminom Claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino: zapore Julijskih Alp. Te so poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico 3. stoletja, ko je bil Rimski imperij na pragu zatona in so ga pestile državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka 5. stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa z Juretom Kusetičem iz Narodnega muzeja Slovenije.
    Na fotografiji: rekonstrukcije trdnjave Hrušice iz leta 1863, original hrani arhiv Narodnega muzeja Slovenije; foto: Narodni muzej Slovenije.

    Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji

    Večina poslušalcev je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji in jugovzhodni Evropi. Popotniki z vsega sveta obiskujejo mogočne utrdbene linije na skrajnih mejah nekdaj največjega imperija na svetu, rimskega cesarstva, ki so tudi rdeča nit znanstvenih sodelovanj, seminarjev in simpozijev dežel, skozi katere se vijejo. Številni pa ne poznajo drugačnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj rimskega imperija, na skrajni severovzhodni strateški meji rimskodobne Italije. Odseki zapornih zidov se vrstijo od današnje Reke na Hrvaškem, po ozemlju današnje zahodne Slovenije proti severu in vse do Posočja. Po vseh merilih ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem označujemo s terminom claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino, zapore Julijskih Alp. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa v oddaji Ars humana, z gostom Juretom Kusetičem, arheologom, kustosem v Narodnem muzeju Slovenije.   Avtor oddaje je Milan Trobič.

    Sogovornik Zapore

    Claustra Alpium Iuliarum je poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico tretjega stoletja, ko je bil rimski imperij na pragu zatona in so ga pestili državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka petega stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. Postavitev posameznih zapor je bila takšna, da se je čim bolje vpenjala v naravno izoblikovanost terena in tako dobro izkoristila njegov obrambni potencial.

    Strokovnjaki sklepajo, da je sistem nastal kot odgovor na številne vojaške vdore sosednjih ljudstev prek zunanjih meja rimskega cesarstva, ki so ogrozili že samo srce imperija, mesto Rim. Z njim so utrdili notranjost države, ki je bila sicer povsem nebranjena. Zapore so dosegle svoj vrhunec v četrtem stoletju, to je stoletju državljanskih vojn. Tako je bil sistem uporabljen le za boje med cesarji in uzurpatorji. Po Teodozijevi končni razdelitvi imperija na Vzhodni in Zahodni del je sistem claustra Alpium Iuliarum izgubil svoj pomen in bil opuščen.

     

     

    Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, da so ljudje ruševine zapornih zidov poznali skozi celoten srednji in novi vek. Prve sistematične raziskave so se začele že sredi 19. stoletja, največji razmah pa so dosegle na pobudo Jaroslava Šašla v 50., 60. in 70. letih 20. stoletja. Kljub novejšim raziskavam številna znanstvena vprašanja ostajajo odprta: Ali je sistem kdaj deloval v celoti? Kakšen je bil kronološki razvoj zapornih linij? Ali so bili zaporni zidovi del širše globinske obrambe med Panonskim svetom in Alpami ali so delovali samostojno? Kako številčna bi lahko bila nastanjena vojska in ali bi lahko ustavila sovražne napade? Kakšne so bile logistična ureditev, strategija in taktika? Upoštevati moramo namreč tudi možnost, da sistem nikoli ni opravljal svoje funkcije.

     

     

    Claustra Alpium Iuliarum je prvovrsten spomenik arheološke dediščine v Sloveniji. Zato je ideja o pridružitvi zapornega sistema rimskemu limesu na seznam Unescove nepremične kulturne dediščine povsem na mestu. Posvetiti mu je treba tudi pozornost z vidika zaščite, prezentacije in promocije. Zaporni sistem je bil tako predmet obravnave v večjih evropskih projektih. Glavni cilji projektov so bili izdelava strategije upravljanja kot celote, uskladitev meddržavnih konservatorskih stališč Slovenije in Hrvaške, ukrepi zaščite posamičnih zapor, izdelava promocijskega načrta in predstavitev kulturne dediščine širši javnosti. Te vključuje predvsem arheološke poti, parke, razstave, publikacije, spletno stran, aplikacijo, dokumentarni film, programe vodstev, predavanj in izobraževanj za širšo javnost in deležnike.

    S sintezo dosežkov se je vzpostavila destinacija kulturnega in zelenega turizma claustra Alpium Iuliarum, hkrati pa povečala prepoznavnost spomenika. Ustanovljen je bil konzorcij Claustra, ki združuje različne interesne skupine vzdolž celotnega sistema: občine, turistične organizacije, manjša in srednja podjetja, kreativni sektor, društva in zavode. Prvič je s tem omogočeno usklajeno in učinkovito sodelovanje vseh deležnikov na celotnem območju sistema claustra Alpium Iuliarum. In prav to je temelj za učinkovito zaščito, promocijo, trženje in raziskovanje zapornega sistema v prihodnosti.

    Fotozgodba

     

     

     

     

     

    48 min
  • Skriti zakladi skladateljic na Rostrumu 2020, 6. del
    Skriti zakladi skladateljic na Rostrumu 2020, 6. del
    Predstavili bomo dela skladateljic: Una strofa di Dante Une Alcalay iz Avstrije, Chrysalis Rute Vitkauskaite iz Litve, Anekumena Barbare Buczek iz Poljske, iz Bolgarije je prispela skladba Unveiling Isis Julie Tsenove, Norveško je zastopala Anne-Marie Orbeck s koncertom Pastorala in Allegro za flavto in orkester, iz Mehike pa je prispela skladba Ttatelolco, 68 Andree Chamizo Alberro.
    2 hr
  • Literatura in film
    Kako govori literatura skozi film? Vezi med literaturo in filmom obstajajo od nastanka kinematografije dalje. A vendar – literatura pripada besedilu, film pa podobam. Pretresamo, kako se je literatura selila v filme, kakšno je danes njeno filmsko življenje in katere so dobre filmske adaptacije? V pogovoru sodelujejo Veronika Šoster, Aljoša Harlamov in Igor Harb.

    Aljoša Harlamov: "Gre vedno za konkretizacijo abstraktnega jezika."

    Kako govori literatura skozi film? Vezi med literaturo in filmom obstajajo od nastanka kinematografije dalje. A vendar – literatura pripada besedilu, film pa podobam. Pretresamo, kako se je literatura selila v filme, kakšno je danes njeno filmsko življenje in katere so dobre filmske adaptacije? V pogovoru sodelujejo Veronika Šoster, Aljoša Harlamov in Igor Harb.

    54 min
  • Inovativni pristopi k približevanju slovenskega jezika mladim
    Ali mladi obvladajo uporabo knjižnega jezika, kakšno vlogo imajo pri tem družabna omrežja in druga spletna mesta, je uporaba knjižnega jezika lahko zanimiva? Vprašanja, ki si jih zastavljajo strokovnjaki, niso nova, so pa pomembna. Ti na njih odgovarjajo tudi s pripomočki, ki približajo jezik mladim; in eden teh je portal Franček. Na sledi nastanka in delovanja tega spletnega portala v skupni oddaji RAI-Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija pretresamo, kako na celovit, zanimiv in tehten način približati slovenski jezik mladim. Pogovor vodi Pavel Volk, v njem pa sodelujejo dr. Kozma Ahačič, dr. Maja Melinc in dr. Miha Vrbinc.

    Dr. Kozma Ahačič: "Navadili smo se, da se stalno pritožujemo nad slovenščino, in zlasti v zamejstvu je to postal problem."

    Ali mladi obvladajo uporabo knjižnega jezika, kakšno vlogo imajo pri tem družabna omrežja in druga spletna mesta, je uporaba knjižnega jezika lahko zanimiva? Vprašanja, ki si jih zastavljajo strokovnjaki, niso nova, so pa pomembna. Ti na njih odgovarjajo tudi s pripomočki, ki približajo jezik mladim; in eden teh je portal Franček. Na sledi nastanka in delovanja tega spletnega portala v skupni oddaji RAI-Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija pretresamo, kako na celovit, zanimiv in tehten način približati slovenski jezik mladim. Pogovor vodi Pavel Volk, v njem pa sodelujejo dr. Kozma Ahačič, dr. Maja Melinc in dr. Miha Vrbinc.

    38 min
  • Hitlerjev imperij – ''evropska volja do moči''
    Kako je nastal, deloval in propadel Hitlerjev imperij? Zakaj je ta nacistični ustroj popeljal cel svet v največjo vojno katastrofo v zgodovini človeštva? Kot nekje zapiše britanski zgodovinar Mark Mazower (1958) v izjemno obširnem delu z naslovom Hitlerjev imperij: »Nacisti so verjeli, da jim je namenjeno vzpostaviti imperij, ki jih bo povzdignil v svetovno velesilo.« Kakšne so bile posledice in kako se te kažejo še danes – o vsem tem s prevajalcem tega dela Matejem Venierjem.

    Mark Mazower: "V nasprotju z vojno v letih 1914-18 je bila to vojna proti civilistom in potekala je prvenstveno v deželah, ki naj bi jih zaobsegel nemški Lebensraum."

    Kako je nastal, deloval in propadel Hitlerjev imperij? Zakaj je ta nacistični ustroj popeljal cel svet v največjo vojno katastrofo v zgodovini človeštva? Kot nekje zapiše britanski zgodovinar Mark Mazower (1958) v izjemno obširnem delu z naslovom Hitlerjev imperij: "Nacisti so verjeli, da jim je namenjeno vzpostaviti imperij, ki jih bo povzdignil v svetovno velesilo." Kakšne so bile posledice in kako se te kažejo še danes – o vsem tem s prevajalcem tega dela Matejem Venierjem.

    51 min
  • Hinko Smrekar, še kako vsestranski umetnik
    V zgodovini slovenske umetnosti ima Hinko Smrekar posebno mesto – tako zaradi svojega obsežnega kot raznovrstnega in prepoznavnega opusa. Čeprav sam ni sprejemal oznake karikaturist, je ob bil tem še slikar, protostripar, ilustrator, družbeni kritik, oblikovalec priznanj in kart za tarok, kipar in še marsikaj. Več o samosvojem umetniku pa v tokratni oddaji Ars humana. V njej so sodelovali umetnostni zgodovinar in avtor monografije o Smrekarju ddr. Damir Globočnik, risar stripov in ilustrator Ciril Horjak, tudi doktorski študent interdisciplinarnega študija likovne vede, ki si je za temo svoje disertacije izbral dela Hinka Smrekarja, ter pisatelj in likovni publicist Vladimir P. Štefanec. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

    Predstavljamo umetnika, ki si še kako zasluži našo pozornost

    V zgodovini slovenske umetnosti ima Hinko Smrekar posebno mesto – tako zaradi svojega obsežnega kot raznovrstnega in prepoznavnega opusa. Čeprav sam ni sprejemal oznake karikaturist, je ob bil tem še slikar, protostripar, ilustrator, družbeni kritik, oblikovalec priznanj in kart za tarok, kipar in še marsikaj. Več o samosvojem umetniku pa v tokratni oddaji Ars humana. V njej bodo sodelovali umetnostni zgodovinar in avtor monografije o Smrekarju ddr. Damir Globočnik, risar stripov in ilustrator Ciril Horjak, tudi doktorski študent interdisciplinarnega študija likovne vede, ki si je za temo svoje disertacije izbral dela Hinka Smrekarja, ter pisatelj in likovni publicist Vladimir P. Štefanec. Z njimi se bo v živo pogovarjal Marko Golja.

    55 min
  • Roland Barthes: ''Smrt in žalost sta samo banalni''
    Kako se soočiti s smrtjo in žalovanjem ob izgubi bližnje osebe? To je eno ključnih vprašanj, s katerim se v Dnevniku žalovanja sooča francoski teoretik Roland Barthes (1915 – 1980). S prevajalko Suzano Koncut pretresamo to nenavadno, fragmentarno delo, ki je hkrati intimen in filozofski razmislek o žalovanju, in predstavimo Barthesa, enega najzanimivejših mislecev 20. stoletja.
    Vir foto: youtube

    Delo Dnevnik žalovanja je prej hipoteza knjige, kot pa dokončna knjiga

    Kako se soočiti s smrtjo in žalovanjem ob izgubi bližnje osebe? To je eno ključnih vprašanj, s katerim se v Dnevniku žalovanja sooča francoski teoretik Roland Barthes (1915 – 1980). S prevajalko Suzano Koncut pretresamo to nenavadno, fragmentarno delo, ki je hkrati intimen in filozofski razmislek o žalovanju, in predstavimo Barthesa, enega najzanimivejših mislecev 20. stoletja.

     

    29 min
  • Znanost ni monolitna, zato se vedno odpira vprašanje, kateremu strokovnjaku zaupati
    Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti.
    Vir fotografije: pixabay.com

    Znanost med kladivom in nakovalom v pandemiji

    Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti.

    48 min
  • Zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka
    V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru serije Viri: Gradivo za materialno kulturo Slovencev izdali monografijo Oklepi. Njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. Serija Viri je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji. Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisnimi viri. V seriji predstavljajo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, osredotočajo pa se tudi na posamezne vidike materialne kulture Slovencev. Med zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, je tudi zbirka orožja in bojne opreme, ki sodi med osrednje, v javnosti najbolj znane sklope gradiva v omenjenem muzeju. Glede na število eksponatov, njihovo raznovrstnost in zgodovinsko vrednost je zbirka več kot 3500 predmetov gotovo najpomembnejša zaključena celota svoje vrste v Sloveniji. In prav na tej zbirki temelji tudi obširna monografija Oklepi. Avtor je Milan Trobič.
    Vir fotografije: osebni arhiv

    Oklepi, čelade in ščiti so sicer številčno najmanjši, a izjemno pomemben del zbirk Narodnega muzeja Slovenije

    V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru serije Viri: Gradivo za materialno kulturo Slovencev izdali monografijo Oklepi. Njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. Serija Viri je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji. Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisnimi viri. V seriji predstavljajo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, osredotočajo pa se tudi na posamezne vidike materialne kulture Slovencev. Med zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, je tudi zbirka orožja in bojne opreme, ki sodi med osrednje, v javnosti najbolj znane sklope gradiva v omenjenem muzeju. Glede na število eksponatov, njihovo raznovrstnost in zgodovinsko vrednost je zbirka več kot 3500 predmetov gotovo najpomembnejša zaključena celota svoje vrste v Sloveniji. In prav na tej zbirki temelji tudi obširna monografija Oklepi. Več o vsebini knjige pa v  oddaji Ars humana.

    Avtor monografije Oklepi je dr. Tomaž Lazar muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije, ki je k sodelovanju povabil tudi druge strokovnjake. Dr. Lazar podrobneje obravnava osebno zaščitno opremo; oklepe in čelade, ki so sicer številčno najmanjši, a izjemno pomemben del zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Prikaz vojaškozgodovinskega razvoja slovenskih dežel bralcu približa življenje v prehodnem prostoru v času, iz katerega izvira večina obravnavanih eksponatov, od visokega srednjega veka do konca 17. stoletja. Drugi vsebinski sklop obravnava razvoj zaščitne opreme in okleparske tehnologije v obravnavanem obdobju, v zadnjem delu pa so predstavljena ključna nova spoznanja arheometalurških analiz izbranih primerkov verižnih in ploščnih oklepov iz muzejske zbirke.

     

    57 min
  • Filozof dr. Tomaž Grušovnik o etiki živali
    ''Ljudje smo si veliko bolj sorodni z določenimi živalmi, kot so si določene živali sorodne med sabo''
    Na eni strani imamo eno vrsto, človeka, na drugi strani pa 7,77 milijona živalskih vrst. To na Zemlji ustvarja radikalno nesimetrijo znotraj vsega živega. Kako to nesimetrijo danes razumeti skozi perspektivo etike živali, kakšen je pomen terminologije, ko govorimo o etiki živali in kako vpliva strah pred smrtjo na določitev pozicije človeka v vsem živem? O tem v pogovoru, ki sta ga pripravili Saška Rakef in Pia Brezavšček ter je nastal v procesu snemanja radijske igre Glas šakala. Uredil ga je Gregor Podlogar, gost pa je bil filozof dr. Tomaž Grušovnik.
    Foto: Pixabay

    Filozof dr. Tomaž Grušovnik o etiki živali

    Na eni strani imamo eno vrsto, človeka, na drugi strani pa 7,77 milijona živalskih vrst. To na Zemlji ustvarja radikalno nesimetrijo znotraj vsega živega. Kako to nesimetrijo danes razumeti skozi perspektivo etike živali, kakšen je pomen terminologije, ko govorimo o etiki živali in kako vpliva strah pred smrtjo na določitev pozicije človeka v vsem živem? O tem v pogovoru, ki sta ga pripravili Saška Rakef in Pia Brezavšček ter je nastal v procesu snemanja radijske igre Glas šakala. Uredil ga je Gregor Podlogar, gost pa je bil filozof dr. Tomaž Grušovnik.

    51 min

About Ars humana

From the publisher's feed

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo…

More shows like Ars humana

Studio ob 17.00 by RTVSLO – Prvi

Studio ob 17.00

5 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

Podobe znanja by RTVSLO – Ars

Podobe znanja

1 Listeners

Pogled v znanost by RTVSLO – Ars

Pogled v znanost

0 Listeners

Razgledi in razmisleki by RTVSLO – Ars

Razgledi in razmisleki

1 Listeners

Izšlo je by RTVSLO – Ars

Izšlo je

0 Listeners

Intervju - Radio by RTVSLO – Prvi

Intervju - Radio

2 Listeners

Sledi časa by RTVSLO – Prvi

Sledi časa

1 Listeners

Razkošje v glavi by RTVSLO – Prvi

Razkošje v glavi

1 Listeners

Sobotno branje by RTVSLO – Prvi

Sobotno branje

0 Listeners

Kulturni fokus by RTVSLO – Prvi

Kulturni fokus

0 Listeners

AIDEA Podkast by Klemen Selakovic

AIDEA Podkast

28 Listeners

Eppur si muove - In vendar se vrti by RTVSLO – Prvi

Eppur si muove - In vendar se vrti

1 Listeners

Literarna matineja by RTVSLO – Ars

Literarna matineja

0 Listeners