Ars humana
Download on the App Store

Ars humana episodes

  • Vračanje odstranjenih spomenikov?
    Kaj pomeni danes ponovno postaviti pred dobrimi stotimi leti odstranjeni spomenik? Kakšen pomen ima ta gesta in kaj želimo z njo doseči? To so bila vprašanja okrogle mize, ki se je prejšnji teden odvila v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, povod zanjo pa je bil načrt Mestne občine Ljubljana, da se pred Mednarodni grafični likovni center na danes prazen podstavek ponovno postavi spomenik maršalu Radetzkemu. Kljub temu, da Radetzky danes ne velja za problematično zgodovinsko osebnost, nekateri misleci in strokovnjaki opozarjajo na problematičnost prenagljenega vračanja odstranjenih spomenikov. Kako in zakaj nazaj postaviti (ali ne) pred časom odstranjene spomenike, razmišljajo gostje oddaje: dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Mesto brez spomina o javnih spomenikih, arhitekt in pisec de. Miloš Kosec, mag. Gojko Zupan, član komisije MOL za postavitev javnih spomenikov in obeležij ter umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc.
    Vir fotografije: FB stran dogodka Misterij praznega podstavka, knjiga Mesto brez spomina

    Kakšne dileme spremljajo odločitev MOL, da se kip maršala Radetzkega vrne pred svojo nekdanjo vilo, današnji Tivolski grad?

    Kaj pomeni danes ponovno postaviti pred dobrimi stotimi leti odstranjeni spomenik? Kakšen pomen ima ta gesta in kaj želimo z njo doseči? To so bila vprašanja okrogle mize, ki se je prejšnji teden odvila v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, povod zanjo pa je bil načrt Mestne občine Ljubljana, da se pred Mednarodni grafični likovni center na danes prazen podstavek ponovno postavi spomenik maršalu Radetzkemu. Kljub temu, da Radetzky danes ne velja za problematično zgodovinsko osebnost, nekateri misleci in strokovnjaki opozarjajo na problematičnost prenagljenega vračanja odstranjenih spomenikov. Kako in zakaj nazaj postaviti (ali ne) pred časom odstranjene spomenike, razmišljajo gostje oddaje: dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Mesto brez spomina o javnih spomenikih, arhitekt in pisec de. Miloš Kosec, mag. Gojko Zupan, član komisije MOL za postavitev javnih spomenikov in obeležij ter umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc.

    55 min
  • 23. festival slovenskega filma - v kakšnem stanju je slovenski film?
    Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, bomo razmišljali v oddaji Ars humana, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Gostje bodo direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.

    23. Festival slovenskega filma je zaznamovan s korono in z alarmantno finančno situacijo.

    Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma, ki ponuja tudi premislek o stanju slovenskega filma v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, s katero se srečujejo filmski ustvarjalci. Gostje v oddaji: direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.

    53 min
  • Andrej Rahten: Po razpadu skupne države
    Dr. Andrej Rahten je doslej objavil že vrstno znanstvenih del o obdobju avstro-ogrske monarhije, s svojim najnovejšim delom z naslovom Po razpadu skupne države in s podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (objavljenim pri Mohorjevih družbah) pa je segel v prelomno obdobje po prvi svetovni vojni. V monografiji argumentirano in kompleksno pripoveduje tudi o manj znanih dogodkih in nekoliko pozabljenih osebnostih ter tako pomembno dopolnjuje že znane predstave o usodnih dogodkih in časih. Več o monografiji in še čem bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

    O slovensko-avstrijskih razhajanjih od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita

    Dr. Andrej Rahten je doslej objavil že vrstno znanstvenih del o obdobju avstro-ogrske monarhije, s svojim najnovejšim delom z naslovom Po razpadu skupne države in s podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (objavljenim pri Mohorjevih družbah) pa je segel v prelomno obdobje po prvi svetovni vojni. V monografiji argumentirano in kompleksno pripoveduje tudi o manj znanih dogodkih in nekoliko pozabljenih osebnostih ter tako pomembno dopolnjuje že znane predstave o usodnih dogodkih in časih. Več o monografiji in še čem bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

    55 min
  • Kako navdušiti za branje?
    Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja.
    Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

    Ob nacionalnem mesecu skupnega branja

    Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja.

    Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

    56 min
  • Vsakodnevni boj družbenopolitičnega društva Edinost iz Trsta za pravice Slovencev v Italiji
    Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen.
    "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper
    foto: osebni arhiv Davida Daneva

    Pogovor z zgodovinarjem prof. Samom Pahorjem in tržaškim Slovencem Davidom Danevom

    Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. 

    "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper

    56 min
  • Kdaj bodo dvorane spet polne?
    Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture.
    Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti.
    Gostje:
    - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje,
    - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,
    - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije,
    - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.
    Foto: MMC RTV SLO.

    Nova sezona v kulturi v znamenju protikoronskih ukrepov in rebalansa državnega proračuna

    Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture.

    Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti.

    Gostje:
    - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje,
    - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,
    - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije
    - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.

    56 min
  • V SAZU nismo zaprti v slonokoščenem stolpu, res pa se ne odzivamo na prvo žogo
    "Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih.
    Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede.
    S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi.
    foto: SAZU

    Novi predsednik SAZU akad. dr. Peter Štih razgrinja načrte o delu Akademije in njeni družbeni vlogi

    "Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih.

    Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede.

    S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o njenih izzivih v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi.

    "Slovenska sprava je zelo težka, zelo oddaljena tema. Razklanost med Slovenci je danes nedvomno bistveno večja, kot je bila ob spravni slovesnosti v Rogu leta 1990, kar je bilo najpomembnejše spravno dejanje sprave pri nas ... Danes vidimo, in to je pokazal tudi simpozij o spravi na SAZU, da bo potrebne še veliko volje in energije, da bomo spravo dosegli. Po drugi strani, tako menim tudi sam, je bilo vendarle veliko narejenega, a nas čaka še veliko dela. Potrebujemo bistveno več politične pripravljenosti, spravo pa bomo dosegli takrat, ko se bomo zedinili okoli temeljnih vrednostnih vprašanj, ne toliko glede interpretacije zgodovine."

    50 min
  • Dialog v vrtincu preganjanja zaradi vere
    Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak.

    Kristjani na Bližnjem vzhodu so na stranskem tiru in preganjani

    Preganjanje zaradi vere je eden izmed osrednjih, mogoče celo osrednji razlog za preganjanje ljudi v svetu. Papež Frančišek je denimo na simpoziju o verski svobodi z naslovom Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot, dejal: “Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere”. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila generalna skupščina Združenih narodov, smo v oddaji 3. programa Radia Slovenija Ars humana predstavili zgodbo Sare Bevc Jonan, kaldejke, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo in sirskega meniha Jacquesa Murradda, ki so ga ugrabili pripadniki organizacije islamska država.

    “To so bili najlepši trenutki v mojem življenju, ko si v svoji domovini, med ljudmi, ki jih imaš rad,” se spominja otroštva Bevc Jonanova, ki je leta 2003 pribežala iz Bagdada. Zbežala je, ker je kristjanka, pripadnica iraške kaldejske skupnosti. Danes živi in dela v Sloveniji, z leti pa je odlično osvojila tudi slovenski jezik. “Slovenija je zame mir in lepota. Moramo biti ponosni in hvaležni, da smo tu in paziti nanjo.”

    Posledice Zalivske vojne

    “Hodili smo k maši in praznovali božič ter veliko noč. Razmere so se občutno poslabšale po Zalivski vojni leta 1991. Sčasoma smo dojeli, da naših življenj ne bomo mogli več nadaljevati. Vsak si zasluži živeti v miru, spoštovanju in dostojanstveno. Ker so nas napadli Američani in določene evropske države, smo postali kristjani tarča nasilja. Kadar sva z materjo hodili po ulici, so v naju metali kamenje in naju poniževali. Na delovnem mestu smo bili diskriminirani. Bili smo v svoji lastni domovini, a hkrati tujci.”

    Odločitev za beg je zorela več let in ves čas smo upali, da se bodo razmere izboljšale. Na odhod so se pripravljali osem let. “Ni bilo enostavno. Pobeg je bil nekaj najtežjega, kar si lahko predstavljate. V Slovenijo so prispeli leta 2003, pri čemer so bili deležni pomoči prostovoljcev in slovenske Karitas, slovenske Filantropije in Jezuitskega združenja za begunce, ki ji bodo vedno hvaležni,” pripoveduje Sara Bevc Jonan.
    Kaldejska skupnost v Iraku je v izrazito slabih razmerah. Pred leti so vse kristjane izgnali iz Mosula na severu Iraka, tako so njeni sorodniki zbežali v Kurdistan, zdaj pa se ne upajo vrniti v Mosul. “Kristjani so na Bližnjem vzhodu na stranskem tiru. Pozabljeni ali pa preganjani so. Ni mi jasno, od kod izvira to sovraštvo. Gre preprosto za sovraštvo.”

    Štiri desetletja pomoči preganjanim

    “Pomagali smo, kakor koli smo lahko,” pripoveduje pater Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji. “Gospa Sara je primer, kako se nekdo potrudi, integrira in vključi v skupnost. Odlično govori slovenski jezik in ima zaposlitev.” Na eni strani je žalostna zgodba, po drugi pa ne, saj je iz preganjanja in žalostne usode ustvarila novo življenje.

    Jezuitsko združenje za begunce je v štirih desetletjih po svetu pomagalo vsakomur, ne glede na veroizpoved, narodnost ali politično prepričanje, v Sloveniji deluje od leta 2002.

    “Zavedati se moramo, da živimo v stabilni, urejeni, evropski demokratični družbi,” ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere opozarja direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. “Slovenija ima visoko stopnjo verske svobode. Vlada je letos ustavila delovanje sveta za dialog o verski svobodi, saj predstavniki registriranih verskih skupnosti niso predložili gradiva za obravnavo na seji. Niso zaznali kršitev oziroma problemov, ki bi bili povezani z versko svobodo, kot človekovo pravico. Ob tem se ne razumimo narobe, prav vsaka verska skupnost ima svoje težave. Niso pa te povezane z uresničevanjem temeljne človekove pravice do verske svobode.”
    Težko vprašanje je bila reka beguncev leta 2015, ki se je sprehodila čez Slovenijo. “Na spletu se je razmahnil sovražni govor, zoper katerega pa država takrat ni ukrepala. Takrat se mi zdi, da so nekatere verske skupnosti, z islamsko na čelu, nosile veliko breme sovražnega govora,” dodaja dr. Lesjak.

    Ko te iz krempljev ISIS rešijo muslimani

    Jacques Murrad je bil ujetnik islamske države v Siriji. V slovenskem prevodu je pri založbi Emanuel izšla knjiga Menih v vrtincu Sirske vojne. Sirskega meniha in duhovnika iz samostana Mar Musa so 21. maja 2015 ugrabili pripadniki organizacije Islamska država. Po petih mesecih ujetništva in številnih trenutkih, ko je bil prepričan, da ga bodo ubili, mu je uspelo pobegniti ob pomoči prijateljev muslimanov. Kljub doživetemu nasilju, poudarja potrebo po dialogu in ni sovražen.

    “Nasprotno od tega, kar trdijo mediji in posamezniki, vera v Siriji ni verska vojna. Mediji bi radi prikazali vero kot vzrok vojne, a to ni res. Vera, vsaka vera je šola morale, šola miru, usmiljenja, sobivanja v prijateljstvu. Danes slišimo, da je islam vera nasilja in vojne, a to ni res, čeprav zgodovina pozna tudi takšne primere. Ti primeri ne predstavljajo resničnosti naših narodov in resničnosti muslimanskega sveta. Mislim, da kdor želi gledati pozitivno, bo videl pozitivno, kdor pa želi gledati negativno, bo videl vse negativno.”

    Tako kot pripadniki Islamske države, pripoveduje Murrad, v Koranu, v surah iščejo samo tiste verze, ki spodbujajo k nasilju, ubijanju, preklinjanju drugih … “A Islamska država ni islam. To lahko rečem, saj smo vse to doživeli. Kazanje s prstom na islam zaradi atentatov, ki so se npr. zgodili v Evropi, tudi ni na mestu. Neki arabski pregovor pravi, da prsti na roki niso enaki. Isto velja za ljudi, vsak je drugačen, vsak ima svojo osebnost. Če obstajajo fanatične skupine, nasilne skupine, to še ne pomeni, da so vsi muslimani takšni. Če so nekateri kristjani nasilni, to še ne pomeni, da so nasilni vsi kristjani. Ne smemo posploševati,” dodaja Murrad.

    Delo za mir

    Naša odgovornost je, da okrepimo vrednost človečnosti, spoštovanja sočloveka, pravičnosti in se posvetimo delu za mir, je prepričan sirski menih. “Po izkušnji, ki sem jo doživel, želim posredovati naprej prav to sporočilo. Izkušnja ujetništva me je utrdila in okrepila v prepričanju, da se moram truditi za dialog, za prijateljsko sobivanje. Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja, ki si jih lahko predstavljate za ujetnika Islamske države. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti dialoga, da smo v dialogu z našimi brati muslimani. Naš svet je velik. Muslimani predstavljajo velik del prebivalcev na zemlji. Čemu bi se torej bojevali proti njim? Vojne se ne bi nikoli končale.”

    Pričevanje menih a Murrada je priložnost, da se seznanimo z realnostjo, je prepričan pater Robin Schweiger: “Dialog življenja je ravno to, da so ga rešili prijatelji muslimani. Več stvari nas v življenju povezuje kot pa ločuje.” Francosko Jezuitsko združenje za begunce vodi program, v katerem številne verske begunce za nekaj mesecev sprejmejo francoske družine. “Tam se umirijo in vživijo v novo okolje, to je spodbuda za mirnejši in pravičnejši svet.”

    Nihče se ne bi smel zaradi vere ali drugačnega svetovno-nazorskega prepričanja počutiti drugače, slabo, dodaja direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. “Daleč od tega, da je sekularizacije proces iz vernosti v nevernost. Vera se preoblikuje, ne pa izginja. Poleg postmodernih prvin tradicionalna vera vztraja in se prilagaja. Za afirmacijo tega, kdo in kaj smo, bomo vsi največ storili s svojimi dobrimi deli.”

    52 min
  • Prekmurje leto dni pozneje
    Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej. Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici, raziskujemo v oddaji z zgodovinarko dr. Darjo Kerec.
    foto: BoBo

    Kaj ostane, ko so obletnice mimo?

    Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej.

    Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici? Danes v Ars humani z dr. Darjo Kerec.

    47 min
  • Napačna vprašanja, 2. del
    V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega?
    V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti.
    Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom.
    Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju!
    Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent)

    Kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega?

    V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega?
    V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti.
    Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom.

    Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo je pripravila Bruna Pikš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju!

    55 min

About Ars humana

From the publisher's feed

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo…

More shows like Ars humana

Studio ob 17.00 by RTVSLO – Prvi

Studio ob 17.00

5 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

Podobe znanja by RTVSLO – Ars

Podobe znanja

1 Listeners

Pogled v znanost by RTVSLO – Ars

Pogled v znanost

0 Listeners

Razgledi in razmisleki by RTVSLO – Ars

Razgledi in razmisleki

1 Listeners

Izšlo je by RTVSLO – Ars

Izšlo je

0 Listeners

Intervju - Radio by RTVSLO – Prvi

Intervju - Radio

2 Listeners

Sledi časa by RTVSLO – Prvi

Sledi časa

1 Listeners

Razkošje v glavi by RTVSLO – Prvi

Razkošje v glavi

1 Listeners

Sobotno branje by RTVSLO – Prvi

Sobotno branje

0 Listeners

Kulturni fokus by RTVSLO – Prvi

Kulturni fokus

0 Listeners

AIDEA Podkast by Klemen Selakovic

AIDEA Podkast

28 Listeners

Eppur si muove - In vendar se vrti by RTVSLO – Prvi

Eppur si muove - In vendar se vrti

1 Listeners

Literarna matineja by RTVSLO – Ars

Literarna matineja

0 Listeners