Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po dokončanem učiteljišču v Gorici je nekaj let dela kot učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinosti. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici rojstva pisateljice Marice Nadlišek Bartol sta več o njej povedali pisateljica Evelina Umek, avtorica knjige Po sledeh Fate morgane, in dr. Katja Mihurko Poniž, predavateljica in raziskovalka književnosti na Univerzi v Novi Gorici (v pogovoru v živo z Markom Goljo).

Boris A. Novak je vrhunski slovenski pesnik in hkrati izjemen poznavalec pesemskih oblik ter verzov. To dokazuje tudi njegova zajetna knjiga Oblike duha, v kateri je pojasnil pesniške oblike od A do Ž, od abecedne pesmi do zmerljivke, vsa gesla pa je ponazoril s svojimi pesmimi. Več o neverjetnem bogastvu pesniških oblik je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, svoje bogato poznavanje pesemskih oblik pa je zaokrožil tudi z branjem pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom.

V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik.

Tokrat gostimo skupino krasoslovcev, ki se je novembra 2016 udeležila raziskovalne ekspedicije na južnokitajski kras v provinci Junan na JZ te azijske države. Njihova mednarodna raziskovalna dejavnost je razpredena s kolegi po praktično vsem planetu, s kitajskimi pa jih povezujeta že dve desetletji intenzivnega sodelovanja. To je tudi izhodišče pogovora z gosti z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, člana ZRC SAZU. Tam je med drugim že nekaj let sedež mednarodne krasoslovne akademije, v okviru Univerze v Novi Gorici pa skupaj s kolegi iz tujine izvajajo edini podiplomski študij krasoslovja v svetu., s statusom izobraževalnega središča UNESCO. Gostje: predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez, dr.Mitja Prelovšek in doktorand Matej Blatnik. Pogovor povezuje Goran Tenze

Predstavniki Uni. Junan in Uni. Fuzhou ter IZRK ZRC-SAZU v Zelenem kamnitem gozdu na novembrski ekspediciji.

Foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU

Vsak ne more igrati na violino in tudi z znanostjo se ne more ukvarjati vsak; zato so potrebni talent, vztrajnost in veliko dela. Pravi raziskovalec je tisti, ki veliko, natančno in hitro dela. Tako je delo znanstvenika označil veliki hrvaški entomolog (žužkoslovec) Guido Nonveiller, naš akademik, trikratni doktor znanosti Jože Maček, o katerem je bil lani posnet filmski dokumentarec, pa skromno pristavlja, da je temu postulatu vsaj delno zadostil. Ob filmu z naslovom Hvalnica delu s podnaslovom Pot rastlinskega zdravnika in zgodovinarja akademika Jožeta Mačka je zdaj nastal še radijski portret avtorjev Bože in Bojana Herek.

V nekdanji Jugoslaviji cenzure uradno ni bilo. Kljub temu se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Je tudi avtorica odmevne razstave z naslovom »Stop! cenzura – Prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991«. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.

Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla obsežna monografija doktorice Rosvite Pesek z naslovom Bučar. Več o monografiji in profesorju Francetu Bučarju nam je v oddaji Ars humana povedala njena avtorica, v kratkih izjavah pa tudi dr. Dimitrij Rupel, Milan Kučan in Lojze Peterle. V oddajo, pripravil jo je Marko Golja, je uvrščena tudi izjava Franceta Bučarja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: drugisvet.com

Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin.

Letos mineva sto let od smrti Franca Jožefa, cesarja, ki je vladal Habsburški monarhiji kar oseminšestdeset let, več kot katerikoli vladar v novejši zgodovini. Njegove politične odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično dogajanje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Ob koncu svojega življenja je, spomnimo, monarhijo zapletel v prvo svetovno vojno. V oddaji, v kateri sodelujeta dr. Andrej Rahten in dr. Peter Vodopivec, pretresamo tako njegove politične odločitve kot tudi njegovo zanimivo osebnost.

Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.

Letošnjega 9. novembra je minilo 78 let od t.i. kristalne noči. V Mestni knjižnici Kranj so v organizaciji Prešernovega gledališča s priložnostnim pogovorom obeležili Mednarodni dan boja proti fašizmu in antisemitizmu. Kako je kristalna noč v tistem času zarezala v življenje in kako odmeva še po vseh teh letih, sta z zgodovinskega vidika osvetlila dr. Oto Luthar (ZRC SAZU), z antropološkega pa dr. Irena Šumi (Fakulteta za socialno delo); o dogodkih pa so razmišljali tudi ustvarjalci predstave Helverjeva noč, ki je bila povod za razgovor. Oddajo je pripravil Alen Jelen.