"Rad bi napisal pesem, ki se je ne bi dalo razložiti in želel bi, da je bralec očaran nad njeno zaprtostjo," pravi Vlada Urošević, makedonski pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar in teoretik, ki se je nedavno mudil na Ptuju, kjer je bil častni gost festivala Dnevi poezije in vina. Urošević - v Sloveniji ga poznamo tudi kot avtorja romana Divja liga - je med osrednjimi predstavniki makedonske literarne fantastike, za oddajo Ars humana pa je spregovoril predvsem o svojem razumevanju poezije.

Tokratno Ars humano namenjamo pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, ki se je rodila leta 1908 v Parizu. Bibliografija, ki jo je zapustila, je zelo pestra: pisala je filozofska dela, romane, eseje, pisma in avtobiografijo, v zgodovino pa se je zapisala kot utemeljiteljica sodobnega feminizma. K temu je pripomoglo njeno monumentalno delo Drugi spol, filozofska refleksija in hkrati zgodovinska analiza ženskega duha. Letos, ko je minilo trideset let od smrti Simone de Beauvoir, smo oddajo Ars humana posvetili njeni misli, ki smo se je dotaknili v pogovoru z Evo D. Bahovec in Andrino Tonkli Komel.

Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman je ob nedavnem obisku Slovenije v pogovoru z Urbanom Tarmanom spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi. V svojem razmišljanju se ni izognil niti aktualni begunski krizi, ki jo je razložil z zgodbo antičnega basnopisca Ezopa.

Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije; kadar ta seže na polje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnimi vprašanji estetike. Ta trditev pa ne drži v primeru enega najvplivnejših filozofov sodobnega časa Jacquesa Ranciera, ki v času, ko so zaradi pereča političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti, posebno pozornost namenja prav preučevanju konkretnih primerov iz sveta umetnosti. Njegovemu razmišljanju smo preteklo leto v okviru mednarodne konference Estetski režim umetnosti: Razseđnosti Rancierove teorije lahko prisluhnili tudi v Ljubljani. Takrat smo z njim posneli pogovor, ki mu lahko prisluhnete v oddaji.

Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. Kako se to odraža na evropskih in slovenskih tleh, bomo v oddaji Ars humana razpravljali s profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

"Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru," v knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Pogovor z njim, ki mu lahko prisluhnete v oddaji, je nastal prav ob izidu omenjene knjige.

Avtor oddaje: Goran Tenze

2. avgusta 1944 ponoči so nacisti v taborišču Auschwitz-Birkenau v plinskih celicah umorili več tisoč Romov in Sintov. Ob obletnici tragičnega dogodka bomo v oddaji Ars humana predvajali pogovor o genocidu nad evropskimi Romi. Pogovor je bil premierno na programu 21. julija leta 2014 v živo, v njem pa so sodelovali raziskovalka na področju varstva človekovih pravic in manjšin dr. Vera Klopčič, predsednik Zveze Romov Slovenije in podpredsednik Evropske romske Zveze Jožek Hôrvat Muc, dolgoletni svetovalec v Pomurskem muzeju mag. Franc Kuzmič in dr. Marjan Toš, takratni direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Kje je izvor sodobnega občutja nihilizma? Kakšne so perspektive mladih? Kako sta povezana zaton Zahoda in usihanje krščanstva? To so le nekatera vprašanja, ki uokvirjajo pogovor z milanskim filozofom in psihoanalitikom Umbertom Galimbertijem. Oddajo je pripravil Janko Petrovec.

Po vsem sodeč, gledališke kritike med letoma 1993 in 2013, je naslov obsežne monografije, ki je v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta izšla spomladi letos. Njen avtor je Blaž Lukan, slovenski gledališki kritik, teoretik in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V knjigi so zbrane kritike, ki jih je v omenjenem obdobju objavljal pretežno v dnevnem časopisju. V oddaji Ars humana vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z Blažem Lukanom o sebi – kritiku, kritiki širše ter trenutnem vpogledu v polje uprizoritvenih umetnosti pri nas.

foto: Maj Pavček

V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjujejo mnenja. Iztočnica njihovega pogovora pa je Težak problem, vprašanje, ki se glasi: Kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega?

Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Oddajo je pripravila Bruna Pikš, v njej pa so sodelovali filozofinja Olga Markič, fizik Alojz Kodre, psiholog Janez Mlakar in kognitivni znanstvenik Urban Kordeš.