Gremo v kino

Težak položaj, v katerem sta se znašli Ukrajina, Evropa in z njima tudi drugi deli sveta, se zrcali tudi v umetnosti. Negotovost se je razširila na področje kulturnih politik, te so razpete med bojkotom in solidarnostjo, medtem, ko kulturne institucije, kot so filmski festivali, ugotavljajo, da potreba po filmih, ki so družbenokritični in obravnavajo kršenja človekovih pravic, na žalost še zlepa ne bo minila. Med njimi je tudi 24. festival dokumentarnega filma, ki se v Ljubljani in na spletu pričenja prihodnji teden. Kaj se lahko o sedanjosti naučimo z vpogledom v preteklost – nam lahko o današnjem delovanju medijev in lažnih informacijah kaj povedo najzgodnejši filmi, denimo filmi sovjetskega pionirja obzornikov in dokumentarnih filmov Dzige Vertova? O tem smo povprašali kuratorja serije dogodkov Kino Uho v Slovenski kinoteki, Matevža Jermana, ki je v Ljubljano pripeljal Kino-Pravdo. Vabljeni k poslušanju.

Andrej Zvjagincev in drugi ruski režiserji in režiserke solidarni z Ukrajinci; ti ostajajo v Kijevu in dogajanje beležijo s kamerami

Težak položaj, v katerem sta se znašli Ukrajina, Evropa in z njima tudi drugi deli sveta, se zrcali tudi v umetnosti. Negotovost se je razširila na področje kulturnih politik, te so razpete med bojkotom in solidarnostjo, medtem, ko kulturne institucije, kot so filmski festivali, ugotavljajo, da potreba po filmih, ki so družbenokritični in obravnavajo kršenja človekovih pravic, na žalost še zlepa ne bo minila. Med njimi je tudi 24. festival dokumentarnega filma, ki se v Ljubljani in na spletu pričenja prihodnji teden. Kaj se lahko o sedanjosti naučimo z vpogledom v preteklost – nam lahko o današnjem delovanju medijev in lažnih informacijah kaj povedo najzgodnejši filmi, denimo filmi sovjetskega pionirja obzornikov in dokumentarnih filmov Dzige Vertova? O tem smo povprašali kuratorja serije dogodkov Kino Uho v Slovenski kinoteki, Matevža Jermana, ki je v Ljubljano pripeljal Kino-Pravdo. Vabljeni k poslušanju.

Naša kritiška ekipa ocenjuje kinouspešnico preteklega tedna, fantazijsko pustolovščino Uncharted, ki je nastala po priljubljeni videoigri, mladinski film Prvi sneg, glasbeno dramo Cyrano in dokumentarec Iskre v času o svetovnem računalniškem podvigu podjetja Iskra Delta režiserja Jurija Grudna. Poročamo z večera eksperimentalnega filma v Slovenski kinoteki v Ljubljani, na katerem so prikazali film Operacija mamut Jurija Medena in film iz serije Dislocirano tretje oko: Bismillah /v štirih stavkih/ v režiji Sulejmana Ferenčaka iz leta 1984, ki ga je Slovenska kinoteka tudi restavrirala.

Jurij Gruden nam z intervjuji in arhivskim gradivom predstavi zgodbo podjetja Iskra Delta iz 70. in 80. let, ko se Janez Škrubej s skupino elektrotehnikov entuziastično loti izjemnega podviga na področju računalništva.

Naša kritiška ekipa ocenjuje kinouspešnico preteklega tedna, fantazijsko pustolovščino Uncharted, ki je nastala po priljubljeni videoigri, mladinski film Prvi sneg, glasbeno dramo Cyrano in dokumentarec Iskre v času o svetovnem računalniškem podvigu podjetja Iskra Delta režiserja Jurija Grudna. Poročamo z večera eksperimentalnega filma v Slovenski kinoteki v Ljubljani, na katerem so prikazali film Operacija mamut (2006) Jurija Medena in film iz serije Dislocirano tretje oko: Bismillah /v štirih stavkih/ v režiji Sulejmana Ferenčaka iz leta 1984, ki ga je Slovenska kinoteka tudi restavrirala.

Pred mikrofon smo povabili poročevalko Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala 72. Berlinale. V Berlinu so v sredo že podelili nagrade, po dolgih letih pa so v tekmovalnem programu zavrteli slovenski film, Moja Vesna režiserke Sare Kern. Jurij Meden iz Avstrijskega filmskega muzeja v pogovoru s Tino Poglajen predstavlja svoja razmišljanja o ohranjanju in prikazovanju filma v času digitalizacije. Zbral jih je v knjigi z naslovom Kaj je kinoteka? Vas zanima, kaj igra v kinu? Gaja Poeschl, Muanis Sinanović in Petra Meterc ocenjujejo filme s sporeda naših kinodvoran: Kupe št. 6, Vrnitev v Reims (odlomki) in Smrt na Nilu.

Ingrid Kovač Brus je spremljala 72. Berlinale, Jurij Meden iz Avstrijskega filmskega muzeja pa je zbral svoje eseje v knjigo z naslovom Kaj je kinoteka?

Pred mikrofon bomo povabili poročevalko Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala 72. Berlinale. V Berlinu so v sredo že podelili nagrade, po dolgih letih pa so v tekmovalnem programu zavrteli slovenski film, Moja Vesna režiserke Sare Kern. Jurij Meden iz Avstrijskega filmskega muzeja bo v pogovoru s Tino Poglajen predstavil svoja razmišljanja o ohranjanju in prikazovanju filma v času digitalizacije. Zbral jih je v knjigi z naslovom Kaj je kinoteka? Vas zanima, kaj igra v kinu? Gaja Poeschl, Muanis Sinanović in Petra Meterc ocenjujejo filme s sporeda naših kinodvoran: Kupe št. 6, Vrnitev v Reims (odlomki) in Smrt na Nilu.

72. izdaja enega največjih filmskih festivalov na svetu kljub vsemu poteka v živo. Na odprtju v četrtek zvečer se »aplavz se kar ni polegel, po vrsti filmskih dogodkov, ki potekajo na daljavo, so pravi, resnični, zares cenjeni,« pravi Ingrid Kovač Brus, ki se nam je oglasila iz Berlina. Pri nas se pričenja 16. Festival gorniškega filma, ki ga bo odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata, o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret. Še prej pa se bo Kinodvor vrnil v (dobre stare) čase kina Sloga, za katerega je Adi Smolar ironično opozarjal, da »V Slogi pa vrtijo … pornografijo.« Noč erotičnega filma, »Kinosloga Retrosex«, bo prinesla tri unikatne klasike filmske erotike: razvpito Ekstazo Gustava Machatýa s Hedy Lamarr, Delovna dekleta Lizzie Borden in prvo francosko trdoerotično uspešnico s slikovitim naslovom – Zgovorna vagina. Ocenjujemo tudi dva filma z aktualnega kinosporeda: Padec Lune in Veliko svobodo.

Ozon je film posvetil Fassbinderju, ki je pred 50 leti v Berlinu pokazal Grenke solze Petre von Kant

72. izdaja enega največjih filmskih festivalov na svetu kljub vsemu poteka v živo. Na odprtju v četrtek zvečer se »aplavz se kar ni polegel, po vrsti filmskih dogodkov, ki potekajo na daljavo, so pravi, resnični, zares cenjeni,« pravi Ingrid Kovač Brus, ki se nam je oglasila iz Berlina. Pri nas se pričenja 16. Festival gorniškega filma, ki ga bo odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata, o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret. Še prej pa se bo Kinodvor vrnil v (dobre stare) čase kina Sloga, za katerega je Adi Smolar ironično opozarjal, da »V Slogi pa vrtijo … pornografijo.« Noč erotičnega filma, »Kinosloga Retrosex«, bo prinesla tri unikatne klasike filmske erotike: razvpito Ekstazo Gustava Machatýa s Hedy Lamarr, Delovna dekleta Lizzie Borden in prvo francosko trdoerotično uspešnico s slikovitim naslovom – Zgovorna vagina. Ocenjujemo tudi dva filma z aktualnega kinosporeda: Padec Lune in Veliko svobodo.

72. izdaja enega največjih filmskih festivalov na svetu kljub vsemu poteka v živo. Na odprtju v četrtek zvečer se »aplavz se kar ni polegel, po vrsti filmskih dogodkov, ki potekajo na daljavo, so pravi, resnični, zares cenjeni,« pravi Ingrid Kovač Brus, ki se nam je oglasila iz Berlina. Pri nas se pričenja 16. Festival gorniškega filma, ki ga bo odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata, o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret. Še prej pa se bo Kinodvor vrnil v (dobre stare) čase kina Sloga, za katerega je Adi Smolar ironično opozarjal, da »V Slogi pa vrtijo … pornografijo.« Noč erotičnega filma, »Kinosloga Retrosex«, bo prinesla tri unikatne klasike filmske erotike: razvpito Ekstazo Gustava Machatýa s Hedy Lamarr, Delovna dekleta Lizzie Borden in prvo francosko trdoerotično uspešnico s slikovitim naslovom – Zgovorna vagina. Ocenjujemo tudi dva filma z aktualnega kinosporeda: Padec Lune in Veliko svobodo.

Ob koncu spletne izdaje festivala svetovnega filma v Rotterdamu smo si ogledali 14 filmov, ki so tekmovali za tigra, predstavljamo najzanimivejše in zmagovalko. Čez lužo se je pravkar končal tudi festival Sundance, izpostavljamo nekaj najboljših filmov po izboru filmske kritike. Ocenjujemo dva filma z najnovejšega kinosporeda, Titan in Ulico nočnih mor, pred mikrofon pa smo povabili Špelo Čadež, eno izmed letošnjih prejemnic nagrade Prešernovega sklada.

Začenja se sezona filmskih festivalov in nagrad, v kinu pa žanrske poslastice

Ob koncu spletne izdaje festivala svetovnega filma v Rotterdamu smo si ogledali 14 filmov, ki so tekmovali za tigra, predstavljamo najzanimivejše in zmagovalko. Čez lužo se je pravkar končal tudi festival Sundance, izpostavljamo nekaj najboljših filmov po izboru filmske kritike. Ocenjujemo dva filma z najnovejšega kinosporeda, Titan in Ulico nočnih mor, pred mikrofon pa smo povabili Špelo Čadež, eno izmed letošnjih prejemnic nagrade Prešernovega sklada.

Tako kot lani se je morala tudi 51. izdaja mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, ki se že tradicionalno odvija v januarju in februarju, zaradi zaostrovanja epidemije zateči na splet. Festival se je že v 70. letih 20. stoletja vzpostavil kot uporniški filmski dogodek, ki je namesto rdečih preprog in filmskih zvezd podpiral produkcijo držav t. i. tretjega sveta in napolnil kinodvorane z avtorskimi filmi iz južne Amerike, Azije in Afrike, ne le Evrope in Amerike. Svoje poslanstvo iz časov svojega začetka do določene mere ohranja tudi danes – vsekakor je eden redkih filmskih festivalov svetovnega filma v Evropi v pravem pomenu besede. Tokrat podrobneje predstavljamo programski sklop Veliko platno.

Španski cineast Pedro Almodovar, ki je s svojimi pogosto komičnimi, predrznimi in včasih celo prostaškimi, drugič pa ganljivimi zgodbami o ženskah in njihovih ljubimcih, gejevskih moških, transseksualcih in njihovih ljubimcih in materah, pankericah in pankerjih, igralkah in igralcih ter drugih posebnežih v živih, nasičenih barvah z rdečimi odtenki na čelu odločilno zaznamoval španski postfrankistični film in se kot eden njenih najprepoznavnejših avtorjev vpisal tudi v evropsko zgodovino filma, pa je s filmom Vzporedni materi posnel svoj najbolj eksplicitno političen film, saj v njem pripoveduje, kot pravi, tudi o najtemnejših vidikih španske državljanske vojne.

Začel se je festival svetovnega filma v Rotterdamu, na kinospored pa sta prišla filma mojstrov Almodovarja in Farhadija

Tako kot lani se je morala tudi 51. izdaja mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, ki se že tradicionalno odvija v januarju in februarju, zaradi zaostrovanja epidemije zateči na splet. Festival se je že v 70. letih 20. stoletja vzpostavil kot uporniški filmski dogodek, ki je namesto rdečih preprog in filmskih zvezd podpiral produkcijo držav t. i. tretjega sveta in napolnil kinodvorane z avtorskimi filmi iz južne Amerike, Azije in Afrike, ne le Evrope in Amerike. Svoje poslanstvo iz časov svojega začetka do določene mere ohranja tudi danes – vsekakor je eden redkih filmskih festivalov svetovnega filma v Evropi v pravem pomenu besede. Tokrat podrobneje predstavljamo programski sklop Veliko platno.

Španski cineast Pedro Almodovar, ki je s svojimi pogosto komičnimi, predrznimi in včasih celo prostaškimi, drugič pa ganljivimi zgodbami o ženskah in njihovih ljubimcih, gejevskih moških, transseksualcih in njihovih ljubimcih in materah, pankericah in pankerjih, igralkah in igralcih ter drugih posebnežih v živih, nasičenih barvah z rdečimi odtenki na čelu odločilno zaznamoval španski postfrankistični film in se kot eden njenih najprepoznavnejših avtorjev vpisal tudi v evropsko zgodovino filma, pa je s filmom Vzporedni materi posnel svoj najbolj eksplicitno političen film, saj v njem pripoveduje, kot pravi, tudi o najtemnejših vidikih španske državljanske vojne.

Telesce, celovečerni prvenec Laure Samani, je po lanski premieri v Cannesu, na rednem sporedu naših kinematografov. V Slovenski kinoteki v Ljubljani predvajajo dela francoskega cineasta Chrisa Markerja, medtem ko je v Applovi storitvi za pretočne vsebine premiero doživela Tragedija Macbetha v režiji Joela Coena. Slišali boste oceno novega celovečerca Zastoj režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja.

Telesce, celovečerni prvenec Laure Samani, je po lanski premieri v Cannesu, na rednem sporedu naših kinematografov.

Telesce, celovečerni prvenec Laure Samani, je po lanski premieri v Cannesu, na rednem sporedu naših kinematografov. V Slovenski kinoteki v Ljubljani predvajajo dela francoskega cineasta Chrisa Markerja, medtem ko je v Applovi storitvi za pretočne vsebine premiero doživela Tragedija Macbetha v režiji Joela Coena. Slišali boste oceno novega celovečerca Zastoj režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja.

O čem pripoveduje novi slovenski film Zastoj in kakšne so bile igralske izkušnje ob islandskem filmu Jagnje? O tem se pogovarjamo z Vinkom Möderndorferjem in islandskim igralcem Hilmirjem Snaerom Gudnasonom. Govorimo tudi o grozljivki Krik in neovesternu Moč psa, Timona Šturbeja pa smo vprašali o njegovih občutkih ob uvrstitvi med deset mladih igralskih zvezd na Berlinalu.

Pred podelitvijo zlatih globusov, podelitve, ki je tradicionalno odprla sezono filmskih nagrad, smo pregledali favorite. V luči množičnih odpovedi zvezdniških gostov in prenosa na televizijski mreži NBC pa razmišljamo tudi o tem, kakšno vrednost te nagrade sploh še imajo. Ocenjujemo nekatere izmed nominirancev; film, o katerem se zadnje tedne na družabnih omrežjih ogromno govori, politično satiro Ne glejte gor Adama McKaya, pa Sladičevo pico P. T. Andersona. Ugotavljamo tudi, ali šarm Wesa Andersona, čigar novi film Francoska depeša prihaja v kino, še deluje, ali se je že zdavnaj iztrošil, in predstavljamo cikel filmov Napad smeha! v Slovenski kinoteki, ki so ga zasnovali za lažje spoprijemanje z zapletenimi razmerami sodobnosti.

Podelitev kljub filmom, kot so Ne glejte gor, Sladičeva pica in drugi ostaja v senci škandala

Pred podelitvijo zlatih globusov, podelitve, ki je tradicionalno odprla sezono filmskih nagrad, smo pregledali favorite. V luči množičnih odpovedi zvezdniških gostov in prenosa na televizijski mreži NBC pa razmišljamo tudi o tem, kakšno vrednost te nagrade sploh še imajo. Ocenjujemo nekatere izmed nominirancev; film, o katerem se zadnje tedne na družabnih omrežjih ogromno govori, politično satiro Ne glejte gor Adama McKaya, pa Sladičevo pico P. T. Andersona. Ugotavljamo tudi, ali šarm Wesa Andersona, čigar novi film Francoska depeša prihaja v kino, še deluje, ali se je že zdavnaj iztrošil, in predstavljamo cikel filmov Napad smeha! v Slovenski kinoteki, ki so ga zasnovali za lažje spoprijemanje z zapletenimi razmerami sodobnosti.