Intelekta

Resda je NASA celo v Evropi bolj prepoznana kot ESA, vendar je druga utirjena med vodilnimi vesoljskimi silami v svetu. Še več: na področju opazovanja zemlje in meteorologije celo prednjači. Evropsko vesoljsko agencijo so ustanovili v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Danes ta organizacija šteje 22 članic, med njimi Norveško, Švico in Kanado. Sporazum o pridruženem članstvu je nedavno ratificirala tudi Slovenija. Kaj to pomeni za našo vesoljsko znanost in podjetniške priložnosti, se bomo med drugim vprašali v tokratni Intelekti. Podali bomo tudi širšo sliko delovanja Evropske vesoljske agencije. V oddaji sodelujejo vodja bruseljskega urada ESA Michael Pratt, dr. Sabina Koleša generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, prof. dr. Krištof Oštir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Centra odličnosti VESOLJE-SI, direktor podjetja Sinergise Gregor Milčinski in astronom in astrofizik na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani prof. dr. Tomaž Zwitter. Intelekto je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

ESA/NASA/Thomas Pesquet

Moških je v Sloveniji manj kot žensk. Krajša je njihova življenjska doba in nižja stopnja izobrazbe. Ko smo brskali po statističnih podatkih, smo naleteli na zanimive in presenetljive primerjave. V tokratni Intelekti bomo izpostavili in osvetlili podatek, ki pa je zelo zaskrbljujoč. Številke kažejo, da pri nas vsak dan umre en moški zaradi raka prostate; na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto narašča, nas ne sme pustiti ravnodušnih. Če za rakom prostate zbolevajo starejši moški, pa je pri mlajših veliko pogostejši rak na modih. Diagnoza grobo zareže v posameznikovo življenje in pusti sledi na telesu ter v duši. Tudi o tem bomo govorili v zadnji novembrski Intelekti – v mesecu, ko si moški puščajo brke in tudi na ta način ozaveščajo o moških rakih. Sodelovali bodo: onkologinja dr. Breda Škrbinc, klinična psihologinja mag. Andreja Škufca Smrdel, specialistka javnega zdravja Sonja Tomšič in urolog mag. Dejan Bratuš. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc.

Foto: Kyrre Djerstad/ Flickr, cc

V Cankarjevem domu v Ljubljani so slovesno podelili najvišje državne nagrade v znanosti. Letošnja bera je kar bogata. Štirinajst Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti in Puhovih priznanj so razdelili devetnajstim lavreatom. Predstavljamo jim v Intelekti. Oddajo so pripravili Valter Pregl, Goran Dekleva, Nina Slaček in Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: Flickr/Ironpoison

Letos mineva natanko 500 let odkar je angleški filozof in državnik Thomas More napisal Utopijo, znamenito knjigo, s katero je zahodno civilizacijo dolgoročno usmeril k iskanju najrazličnejših vizij in načrtov, ki naj bi pomagali ustvariti pravično družbo obilja, nekakšen raj na zemlji torej. Ob 500. obletnici izida Utopije, smo se v tokratni Intelekti spraševali, ali je utopija tudi v 21. stoletju še vedno nepogrešljiva za politično življenje in delovanje – ali pa jo je čas vendarle že poslal na smetišče zgodovine. Gostje pred mikrofonom so bili pesnik dr. Miklavž Komelj, sociolog kulture dr. Primož Krašovec ter filozofa, dr. Igor Pribac in dr. Marko Uršič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Lucas Cranach starejši - Zlata doba (Wikipedia)

Danes vsak peti človek na svetu živi z manj kot dolarjem na dan, vojskuje se tretjina svetovnega prebivalstva, med njimi vsaj 300 000 otrok. Več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, trije najbogatejši ljudje pa imajo skupaj več premoženja kot 48 najrevnejših držav. Po dobrih štirih desetletjih intezivnega spodbujanja razvoja po svetu in prizadevanj za zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi je bilanca precej porazna. Podrobnejši pregled konkretnih razvojnih projektov pokaže, da so ti prepogosto del problema, ki naj bi ga pomagali reševati. O senčni strani razvoja smo se z gosto doc.dr. markom Lovcem s Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, Lidijo Živčič iz društva Focus in Marušo Babnik iz organizacije Ekvilib pogovarjali v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Nina Slaček.

Foto:geralt/Pixbay

Nekaj manj kot 20 tisoč ljudi se bo v nedeljo podalo na 21. ljubljanski maraton. Za primerjavo - na prvem ljubljanskem maratonu jih je teklo zgolj 300. In če danes po vsem svetu teče na milijone ljudi, moški in ženske, je bilo še pred štiridesetimi leti povsem drugače. Tek je veljal za nekaj nespodobnega in čudaškega. Sicer pa je bil izključno privilegij moških. Odvijal se je lahko le na stadionih, kjer so dolgo veljala stroga, nazadnjaška pravila. Danes se nam zdi neverjetno, da si je bilo treba pravico do teka izboriti. Še bolj neverjetno pa se zdi, da so smele ženske na olimpijskem maratonu prvič nastopiti šele leta 1984. O tem kako je bilo tekaško gibanje pravzaprav gibanje za enakopravnost in demokratizacijo širše družbe, smo spregovorili v Intelekti. Z nami so bili prof. dr. Mojca Doupona Topič iz Fakultete za šport, antropologinja in vodja društva Urbani tekači mag. Jasmina Kozina Praprotnik, prof. dr. Lev Kreft iz ljubljanske Filozofske fakultete in filozof športa dr. Milan Hosta.

Foto: www. flickr. com

Mnogo strokovnjakov opaža, da ljudje še nikoli nismo bili ranljivejši in bolj izpostavljeni travmatičnim dogodkom, kot smo zdaj. Podatki iz Združenih držav Amerike namreč kažejo, da travmo najmanj enkrat v življenju doživi kar 70 odstotkov prebivalcev. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Težki dogodki pustijo globoke rane v telesnem, čustvenem in miselnem doživljanju, saj človeka pogosto zaznamujejo za vse življenje. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in žrtvi ne dajo miru. Prizadeti doživlja jezo, strah, močan občutek krivde. Podatek, da se nezdravljena travma lahko prelevi v anksioznost, depresijo in druge psihosomatske težave, nas mora skrbeti. Tudi zato ostaja travma v središču zanimanja raziskovalcev. Ti med drugim razmišljajo o možnosti medgeneracijskega prenosa travme in razvijajo nove tehnike zdravljenja. Tudi o tem bomo govorili v tokratni Intelekti. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok in psiholog, zakonski ter družinski terapevt in predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc.

Foto: jinterwas/ Flickr, cc

Popularna kultura v sodobni digitalizirani družbi bolj intenzivno kot kadarkoli vpliva na naše vsakdanje življenje. Analiza fenomenov popularne kulture je zato več kot dobrodošla, še posebej, če vključuje tudi identifikacijo različnih političnih dimenzij popularne kulture in odpira možnosti za oblikovanje emancipiranih praks življenja za vse nas. Zato bomo v tokratni oddaji Intelekta pozornost namenili analizi fenomena Kardashian, ki je nove tehnologije in aplikacije izkoristila za svojo promocijo in s tem ustvarila nov model slave. Lahko zamahnemo z roko in rečemo, da gre za družino, ki nam jo prodajajo mediji, ki je slavna zaradi slave in poneumlja globalno občinstvo, vendar bomo raje razmišljali o tem, kaj nam njena priljubljenost pove o nas samih in o svetu v katerem živimo. Sogovorniki: estetski kirurg dr. Uroš Ahčan, komunikologa dr. Maruša Pušnik in dr. Ilija Tomanić Trivundža, oglaševalec Aljoša Bagola in antropologinja, feministka in aktivistka dr. Renata Šribar.

foto: flickr/Jusuf C

Prvi teden oktobra se svet obrne k znanosti. Na Švedskem razglasijo raziskovalce, ki so v skladu z vizijo Alfreda Nobela s svojimi odkritji največ prispevali k dobrobiti človeštva. Odkar jih podeljujejo smo izkoreninili vrsto bolezni, ustvarili življenje v epruveti, popravili poškodbe DNK. Prodrli smo globlje v razumevanju vesolja in prišli do spoznanja, kako občutljiva je ozonska plast na onesnaževanje. Švedski odbor je v dolgoletni zgodovini zagrešil tudi nekatere napake, a kljub temu avreola prestiža in ugleda, ki se drži teh nagrad, sveti kvečjemu še močneje. Danes pri zares velikih odkritjih sodelujejo kohorte znanstvenikov, zato je vse težje prepoznati resnično zaslužne za temi dosežki. V tokratni Intelekti bodo na obe strani Nobelove medalje v znanosti pogledali prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine v Ljubljani, dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, prof. dr. Marko Mikuž, ki vodi slovensko skupino raziskovalcev na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu, sicer pa deluje na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani ter dr. Sašo Dolenc – fizik, filozof in velik popularizator znanosti ter urednik Kvarkadabre – spletnega časopisa za tolmačenje znanosti. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: Flickr/VEX Robotics

Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati med skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Naša gosta sta bila dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije.