Intelekta

Vrane živijo povsod kjer živijo ljudje, a kljub temu vemo o njih le malo. Navadno se pritožujemo nad njihovim glasnim oglašanjem, napadi v času, ko imajo mladiče ali kadar onečedijo prostor pod sabo. V preteklosti so jih preganjali in odstranjevali na različne krute načine, od zastrupljanja jajc do uporabe eksplozivov. Leta 2016 se zdijo taki pristopi še kako etično sporni, a njihova populacija narašča. Kako torej sobivati s pticami, ki so ene izmed najinteligentnejših živali na svetu, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Lea Ogrin.

Evropsko unijo je navdihnila ideja Jeana Monneta, da bi po drugi svetovni vojni zagotovili trajni mir in razcvet na stari celini. To naj bi uresničili z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, ki je leta 1950 začela gospodarsko povezovati sprva šest držav: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nemčijo in Nizozemsko. Prerasla je v Evropsko unijo, doživela svoj vzpon, v zadnjem desetletju pa se krize kar vrstijo. Zgodovinski referendum Velike Britanije o izhodu iz evropske družine je tokratno izhodišče za Intelekto, v kateri se bomo spomnili začetkov integracije, govorili o njenih največjih problemih in se zazrli v njeno negotovo prihodnost. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede in politolog, ki predava na Univerzi Južne Danske dr. Igor Guardiancich.

Foto: Flickr/Derek Bridges

Tisti, ki trdijo, da so najstniki agresivni, leni, ves čas zaspani, odrezavi, pretirano užitkarski in predrzni, nagnjeni k dramatiziranju ali da so žrtve hormonskih neravnovesij, morda ne vedo, da so takšni zato ali pa v veliki meri tudi zato, ker se v njihovih možganih dogajajo burne spremembe, ki pa so povsem naravne. Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta je, kot pravi ameriški nevropsihiater in pediater Daniel J. Siegel, zapleteno obdobje, a vendarle čudovito. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga zatiramo. Da bi jih razumeli in znali z njimi ustrezno ravnati v tem občutljivem obdobju njihovega življenja, se bomo v tokratni Intelekti s strokovnjaki nevroznanosti in razvojne psihologije posvetili možganom najstnikov.

V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. »Poznamo dve vrsti držav,« pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. » Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije.« Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije. O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, bodo v oddaji Intelekta govorili Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji. Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Lukas Benc/ Flickr, cc

Podatki so nova nafta, algoritmi pa črpalke, ki jo črpajo. Algoritmi razvrščajo spletne strani v brskalnikih, prikazujejo medijske vsebine na družbenih omrežjih, sledijo naši dejavnosti na spletu, nas kategorizirajo, nam ponujajo nove vsebine, personalizirane oglase, varujejo pred morebitnim nasiljem in preverjajo, če morebiti nismo mi tisti, ki pripravljamo teroristični napad. Kako bo algoritmizacija spremenila svet? Kje so prednosti in kje nevarnosti? V Intelekti preverja Urška Henigman. Gostje: Dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani, dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede Univerze v LJubljani in dr. Uroš Godnov s Fakultete za management Univerze na primorskem.

Živimo v družbi z močno ideologijo družine. Ta predpostavlja, da bomo svoje življenje zastavili po fazah in da je ena od teh faz življenje v heteroseksualni jedrni družini. Takšnemu življenju se pripisuje večvrednost, v širši javnosti pa še vedno pogosto slišimo ukoreninjeno krilatico, da je družina osnovna celica družbe. Pa je res? Vse več ljudi izbira drugačne življenske stile; veča se število izvenzakonskih partnerstev,enostarševskih družin,samskih. Slednja družbena skupina je aktualna tema, ki zapolnjuje medijske vsebine, v naši družbi pa je obravnavana predvsem kot problem. Samski imajo drugačen, velikokrat obroben položaj, nanje pa so še vedno nalepljeni stereotipi in predsodki. O samskih in o še vedno močno prisotni ideologiji družine bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Sogovornika bosta sociolog dr. Iztok Šori iz Mirovnega inštituta, avtor obsežne pionirske raziskave o samskih in sociologinja dr. Milica Antić Gaber iz Filozofske fakultete v Ljubljani.

Foto: www.flaticon.com

Temelje jedrske znanosti je pred 120 leti postavil francoski fizik in Nobelovec Henri Becquerel, ki je odkril, da uranova sol seva prodorne žarke. Pojav sta zakonca Curie dve leti kasneje poimenovala radioaktivnost. To je postalo orodje, s katerim so znanstveniki na prelomu iz 19. v 20. stoletje raziskovali zgradbo snovi. Lahko so razvozlali zgradbo atoma, kasneje sprožili prve jedrske reakcije in odkrili nevtron. Pozornost jedrskih raziskav je bilo sprva osredotočena v izdelavo atomskega orožja. Prvo jedrsko elektrarno postavijo leta 1954 v takratni Sovjetski zvezi. Z graditvijo reaktorskega centra Triga v Podgorici pred pol stoletja pa smo tudi Slovenci vstopili v korak s časom na področju takrat najbolj obetavnega in modernega načina proizvodnje električne energije. Že od vsega začetka pomeni stičišče jedrskega znanja in raziskav pri nas in služi kot podpora jedrski elektrarni Krško, še zlasti s stališča varnosti. O jedrski znanosti in raziskavah skozi prizmo reaktorskega centra Triga, ki prav konec tega meseca zaznamuje 50 let, bodo v tokratni Intelekti spregovorili doktorji fizike Luka Snoj, Igor Jenčič in Iztok Tiselj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: Nuclear Regulatory Commission/Flickr

Vključevanje priseljencev v slovenske vrtce in šole ni nič novega, v zadnjem letu pa so se okoliščine zaradi begunskega vala vseeno nekoliko spremenile. Zato se bomo v Intelekti vprašali, kako poteka vključevanje priseljencev v naš vzgojno-izobraževalni sistem, kako uspešni smo in pred katerimi izzivi so se znašli šolniki in odločevalci, ko na šole prihajajo učenci iz zelo drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja. S številnimi sogovorniki, ki so se v začetku maja udeležili tudi posveta na to temo (pripravila sta ga Zavod RS za šolstvo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), pa bomo govorili tudi o pozitivnih izkušnjah in praksah, s katerimi številne šole po Sloveniji v svoje okolje že vključujejo učence, katerih materni jezik ni slovenščina.

Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Jeza je moralno čustvo; je strast, ki angažira. Je osnova družbenih sprememb. Spodbudijo jo občutki nepravičnosti, prikrajšanosti in nezaupanja, ki jih doživljamo sami, ali pa je odgovor na dogodke v družbi. Vendar pa je jeza tudi razdiralna. Z roko v roki gre z besom in ogorčenjem, spremlja jo nasilje. Zakaj že iskra jeze lahko zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet? V oddaji Intelekta bodo pogled s perspektive psihologije, sociologije in filozofije prispevali: Eva Boštjančič, Milan Hosta, Darja Kobal Grum, Bojan Musil, Marko Polič in Mirjana Ule. O jezi in agresiji je z njimi govoril Iztok Konc.

Foto: claudio_r/ Flickr, cc

Konec minulega meseca so Združeni narodi na posebni konvenciji razpravljali o prihodnosti reševanja problematike drog. Čeprav države letno namenijo 100 milijard dolarjev v boju proti drogam, njihova uporaba narašča, trgovina z drogami presega 320 milijard letno, v Združenih državah Amerike je več kot milijon in pol zapornikov, ki so za zapahi pristali zaradi uživanja drog, nekatere države uživalce in preprodajalce za kazen usmrtijo. Kakšne naj bodo rešitve, ali je globalni boj proti drogam sploh mogoč? Kako zmanjšati negativne posledice drog? Zakaj na legalizacijo kot družba še nismo pripravljeni in kako razmišljati o alkoholu, drogi krščanskega Zahoda? Gostje Simona Šabić iz Drogart, Milan Krek iz NIJZ, Tomaž Peršolja iz Uprave kriminalistične policije.

foto: flickr/tanjila ahmed