Intelekta

Napovedi o prihodu kvantnega računalnika spremljajo opozorila, kako uničujoče posledice bo imel za vse digitalne informacije, saj bo v trenutku lahko razbil enkripcijo, ki danes ščiti podatke, ki potujejo po svetovnem spletu. Kdor koli bo uspel sestaviti prvi pravi kvantni računalnik bo zato v orjaški prednosti. Na drugi strani Kitajska dela velike korake naprej na področju razvoja kvantnih satelitov, s pomočjo katerih si bo lahko zagotovila varno komunikacijo. Se nam torej obeta kvantni preskok? In kdaj? Kaj pravzaprav pomeni za sodobno, na digitalnih informacijah utemeljeno družbo?

Foto: PeteLinforth

Predlog Zavoda za zavarovanje Slovenije, da hormonsko kontracepcijo uvrsti v skupino terapevtskih zdravil in tako uvede doplačila za večino tovrstne kontracepcije, je sprožil burne odzive javnosti. Upravni odbor ZZZS-ja je zato odločil, da predloga ne sprejme in podaljša razpravo. ZZZS sicer meni, da bi z uvrstitvijo hormonske kontracepcije v skupino terapevtskih zdravil znižal cene, nasprotniki predloga pa, da bi tako kršil ustavne pravice žensk in ogrozil njihovo reproduktivno zdravje. V tokratni oddaji Intelekta bomo zato govorili o hormonski kontracepciji in njenem vplivu na življenje žensk. Urška Henigman se je pogovarjala z dr. Alenko Švab, dr. Gabrielo Simetinger in Dunjo Obersnel Kvedr.

foto: UCI UC Irvine/flickr

So šestletniki pripravljeni za vstop v formalno obliko izobraževanja ali so še premajhni? Odgovori na to vprašanje so različni. Medtem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo slovensko devetletko, saj je ta prilagojena vstopu pet- in šestletnikov v šolo (kadrovsko in ocenjevalno), pa nekateri opozarjajo, da se otrok zelo veliko nauči prek igre in so prepričani, da je kasnejši začetek šolanja za otroka koristnejši. Pretehtali bomo argumente, ne bomo pa mogli tudi mimo dejstvo, da se vedno več otrok v šolo vključi s sedmimi leti, teh je danes v generaciji okoli 5 odstotkov. Je razlog za zakasnitev vstopa v šolo njihovo zaostajanje v razvoju, to, da želijo starši otroku zagotoviti še eno leto brezskrbnega otroštva, ali pa mogoče zahtevnost urnega načrta za 1. razred, ki se je v 10 letih močno povečala? Odgovore smo iskali v Intelekti.

Ste srečni? Ste prepričani? Kaj sploh je sreča? Je to nekaj, kar se je že zgodilo? Ali nekaj, kar se šele bo? Ste jo zamudili? Jo iščete na pravem mestu? Na ta in podobna vprašanja odgovarjajo številne knjige za samopomoč, trenerji za življenje, motivatorji in guruji življenjskega sloga. Vsi pogosto postrežejo tudi z rezultati raziskav in ponudijo recepte, kako spremeniti svoje življenje, da bi bolje živeli. Navodil o tem, kako se prehranjevati, gibati, spati, oblačiti, obnašati, da bi bili srečnejši, nikoli ne zmanjka. Izdelkov in storitev, ki naj bi nam pomagali do srečnega življenja, je torej vse več. Kaj nam to pove o sodobnem času in vlogi, ki jo v njem igra sreča?

foto:Paolo Fefe'/flickr

Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. Izjemne sile delujejo na telo pri globinah več kot 50 m, z vsakimi desetimi metri apneista obremeni en bar pritiska več. A ne glede na zaskrbljenost stroke so se tekmovalci na površino vračali živi (čeprav je pot do svetovnih rekordov v disciplini »no limits« v veliki meri tlakovana tudi z mrtvimi junaki), globine pa so nevarno naraščale. Že nekaj let “najgloblji človek na Zemlji” je nekdanji pilot, Dunajčan Herbert Nitsch. Z enim samim vdihom se je potopil na 214 metrov globine. Svoj rekord v disciplini »no limits« je še izboljšal s potopom na 253 metrov, a pri tem doživel hudo nesrečo. A preživel in okreval. Herbert Nitsch je posebej za oddajo Intelekta spregovoril o svojih izkušnjah s potapljanjem na vdih, v studiu pa se nam bodo pridružili tudi “najgloblji Slovenec“, apneist Samo Jeranko, zdravnik, pulmolog Jurij Šorli in športna psihologinja Tanja Kajtna. O apnei kot športu, varnejšem od vožnje z avtom ali apnei kot ekstremnem športu, ki pa vendarle s svojimi tekmovalci že ves čas kljubuje medicinski stroki in premika meje človeške zmogljivosti? Bomo slišali v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila in vodila Liana Buršič.

Foto: www.herbertnitsch.com

Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi. Raziskave kažejo, da med rjuhe skočimo večkrat kot po navadi, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Majhna neprevidnost nam lahko povzroči zelo hude glavobole. Samo v prvi polovici letošnjega leta smo v Sloveniji odkrili toliko novih okužb z virusom HIV kot lani v celem letu. Na pohodu so tudi sifilis, gonoreja in hepatitis C. Porast spolno prenosljivih okužb, ki ga že dlje časa opažajo v zahodnih državah, je zdaj izziv tudi za naše strokovnjake. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se po svetu vsak dan okuži kar milijon ljudi. Kakšno nevarnost prinaša pandemija? Ali bodo našim spalnicam zavladale spolno prenosljive bolezni? Kaj je pravzaprav povzročilo alarmanten porast novih okužb s HIV-om v Sloveniji? Odgovore na ta vprašanja bomo v oddaji Intelekta iskali z Ireno Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Miho Lobnikom z nevladne organizacije Legebitra in Tomažem Vovkom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Maria Morri/ Flickr, cc

Milijoni po vsem svetu so se v zadnjih dveh letih polivali z vedri ledene vode in s tem zbirali finančna sredstva za raziskovanje ene od nevrodegenerativnih bolezni znani pod kratico ALS. Kampanja je na spletu dosegla nesluten odziv in že obrodila sadove. Znanstveniki iz različnih držav so prišli do nekaterih novih spoznanj. V eni od zadnjih študij so opisali nove gene, ki povečujejo tveganje za bolezen motoričnega nevrona. To naj bi bolje osvetlilo mehanizem bolezni in morda v prihodnosti doprineslo tudi k razvoju zdravila. Gosta Intelekte sta bila prof. dr. Boris Rogelj iz Inštituta Jožef Stefan in prof. dr. Janez Zidar iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: Cate Storymoon/Flickr

V zadnjem času je svet obnorela mobilna igra Pokemon go. Število ljudi, ki jih je zajela tako imenovana pokemanija, ki hodijo naokrog in bolščijo v svoje mobilne naprave, je vsak dan večje. Odnos ljudi do sicer zabavne igre pa zaskrbljujoče nekritičen, opozarjajo strokovnjaki. O tem kaj je igra pokemon go, zakaj je videoigra v samo nekaj dneh zaobjela svet, kaj je tako privlačnega na videoigrah, kako se nedolžna zabava lahko spremeni v težavo in kaj bo dolgoročno prineslo mešanje virtualnega sveta in realnosti, smo spregovorili v Intelekti z gosti: Boštjan Gorenc Pižama, Sergej Hvala Sneti in dr. Gregor Moder.

Foto: Aleš Ogrin

Poletje je čas, ko se marsikdo vsaj za kratek čas ali daljše počitnice odpravi na morje. Kar je večini le idealen prostor za oddih in rekreacijo, je tudi tista ključna značilnost, zaradi katere je naš planet tako poseben. Daleč največji in najbolj raznolik življenjski prostor na svetu kljub svoji izredni velikosti ni imun na vpliv človeka. V letošnjem letu so visoke temperature morja povzročile najobsežnejše umiranje koral na velikem koralnem grebenu ob avstralski obali, pa tudi sicer se koralni grebeni po vsem svetu naglo redčijo. Sveže poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ugotavlja, da v Sredozemskem morju že 60 odstotkov ribjih zalog lovimo v pretiranem obsegu, ki ne omogoča obnavljanja vrst. Če iz morja jemljemo preveč, pa vanj tudi preveč vnašamo. Poleg raznovrstnih odplak denimo tudi 20 milijonov ton plastike na leto. O stanju svetovnih morij v tokratni Intelekti.

Foto: Borut Mavrič

Na spletu preživljamo vse več časa. Pametne mobilne naprave nam omogočajo, da smo kjerkoli in kadarkoli v stiku s prijatelji, si delimo različne vsebine, gledamo posnetke na youtubu in drugih družbenih omrežjih, objavljamo slike in svoje videoposnetke. To komunikacijsko orodje pa nekateri uporabljalo tudi zato, da razširjajo sovražne in žaljive vsebine ter izvajajo nasilje. Najmanj 30 odstotkov otrok in mladostnikov je že izkusilo spletno nasilje. Ali je spletnega nasilja vse več, kdo so najpogostejše žrtve, ali je splet povzročil porast medvrstniškega nasilja ali pa se je to le preselilo na splet? To so le nekatera vprašanja, na katera bomo odgovorili v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: Špela Reš - Logout, Ajda Petek - safe.si in Toni Klančnik – kriminalistična policija.

foto: flickr/Wen Tong Neo