Intelekta

Globalna oskrba s hrano ni trajnostna, narekujemo pa jo porabniki s svojimi navadami in zahtevami. Osredotočimo se denimo na meso, ki ga pojemo štirikrat toliko kot pred pol stoletja. Poraba naj bi se stopnjevala z rastjo prebivalstva in dvigom standarda v razvijajočih se državah, predvsem v Aziji, v kateri počasi osvajajo tako imenovane zahodne prehranjevalne navade. Apetiti po burgerjih in steakih so vse večji in to pomeni hud izziv za prihodnost, tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekateri vidijo rešitev v novih tehnologijah, drugi predlagajo, da začnemo jesti hrano rastlinskega izvora, ki bi bila boljša tako za okolje kot za zdravje. Kaj bo torej hrana prihodnosti? Bodo leta 2050 na naših mizah meso in-vitro, vodna leča in užitne gosenice? Tudi to se bomo vprašali v tokratni Intelekti. Gosti Barbare B. Drnovšek bodo britanski fizik in ekonomist, ki se ukvarja z raziskavami podnebnih sprememb dr. Marco Springmann z oxfordske univerze, entomolog dr. Arnold van Huis z nizozemske univerze Wageningen, agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in okoljski filozof dr. Luka Omladič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Foto: Rota das Estrelas/Flickr

Če pogledamo planet Zemljo iz vesolja, so poleg oblakov in oceanov najbolj opazna značilnost planeta povsod prisotne sledi človeških bitij. V zadnjih stoletjih smo površje temeljito spremenili in prilagodili svojim potrebam. Kakšen pa bo pogled na ta isti planet čez sto let? Ljudi naj bi bilo še nekaj milijard več. Ali pa tudi ne. Kadarkoli se neka vrsta zaradi ugodnih razmer namnoži bolj, kot to dolgoročno prenese ekosistem, ki jo podpira, pride prej ali slej do zloma v prehranski verigi in populacija v sorazmerno kratkem času doživi kolaps. V naravnem svetu ni to nič nenavadnega. Znano pa je tudi iz človeške zgodovine. Tako so izginile že številne civilizacije v preteklosti in ista usoda nas lahko doleti tudi danes. Le da so razsežnosti potencialnega zloma današnje globalne civilizacije neprimerljive s preteklimi izkušnjami. Kakšna je napoved, preverjamo v tokratnni Intelekti.

Foto: Jeffrey Pioquinto/Flickr

Jaz, jaz, jaz in samo jaz! Svet je zajela epidemija narcisizma, so si enotni strokovnjaki. Zgleda, da so prav narcisi najbolje prilagojeni na sodobno potrošniško družbo. Najdemo jih med zvezdniki, menedžerji, znanstveniki, odvetniki, politiki. Ljudske množice jih občudujejo, volijo in obožujejo; korporacije pa iščejo in zaposlujejo. Patološki narcisi so namreč prepričljivi in šarmantni, znajo z besedami in vešči so nastopanja. Vendar pa videz vara. Patološki narcisi so brezobzirni in arogantni. Hlinijo sočutje, ljubijo pa le sebe. Jaz, jaz, jaz! V oddaji Intelekta bodo Miro Kline, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar, Iztok Šori in Aleksander Zadel razkrili, kaj se skriva za bleščečo fasado patoloških narcisov. In koliko narcisa se skriva v vsakemu od nas? Prisluhnite Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Danny Perez Photography/ Flickr, cc

Če so bili roboti še včeraj omejeni na proizvodne hale velikih podjetij, sicer pa smo jih bolje poznali predvsem zaradi najrazličnejših domiselnih idej žanra znanstvene fantastike, pa roboti prav v tem trenutku osvajajo nova področja. Vse bolje se znajdejo v prostoru, vse bolje se premikajo in vse bolje se učijo. Seveda pa vse večja prisotnost robotov v našem življenju odpira številna nova vprašanja, tudi takšna, ki si jih danes morda niti ne znamo zastaviti. Kako avtonomno se bodo roboti pravzaprav znali oziroma smeli odločati? Kakšen odnos se bo vzpostavil med človekom in roboti, ko bodo slednji vse bolj prisotni v družbi in ko se bodo ljudje zaradi zdravstvenih razlogov ali starosti vse bolj zanašali na svoje robotske pomočnike oziroma robotske »podaljške« svojega telesa. Kakšen bo pravzaprav ta svet, ki nas čaka niti ne več za vogalom, ampak kar tu in zdaj? V čigavo korist bodo roboti delali in kdo bo žel ugodnosti tega novega sveta?

Foto: toyloverz/wikipedia

»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okoli ušes, pa sem čisto normalen«, je stavek, ki ga še vedno velikokrat slišimo v družbi. Je stavek, ki minimalizira, banalizira in upravičuje fizično nasilje v družini. Čeprav je bilo v zadnjih letih pomembno spoznanje, da gre pri nasilju v družini za kršitev človekovih pravic in da ne gre samo za telesno nasilje, ampak tudi za psihično, spolno in ekonomsko nasilje, se še vedno premalo zavedamo, da nasilje v družini ni nekaj, kar spada v zasebno sfero, zgolj zato ker se dogaja med štirimi stenami. Nasilje je širši družbeni in globalni problem pred katerim si vse prepogosto zatiskamo oči. V zadnjem času smo sicer priče bolj odločni politiki proti nasilju, proti diskriminaciji, proti sovražnemu govoru in proti praksam, ki preprečujejo enake možnosti ter kršijo človekove pravice. Hkrati pa živimo v času, ko je nasilja vse več. Statistika je nedvoumna. Vsaka peta ženska je žrtev nasilnega odnosa in vsak četrti otrok v Sloveniji je žrtev nasilja v družini. Ob tem ne smemo pozabiti, da so to zgolj uradni podatki in da večina primerov ni nikoli prijavljenih. Kako prekiniti molk žrtev, kako preprečiti molk in indiferenco družbe? Kako doseči ničelno toleranco do nasilja? Kako doseči, da bo zatekanje k nasilju postalo nekaj popolnoma nepredstavljivega?Zakonodaja s predvidenimi spremembami, ki jih prinaša novela zakona o preprečevanju nasilja v družini gre v pravo smer, vprašanje pa je v kolikšni meri bo uspešna njena implementacija v praksi. Se bodo res morale zamenjati generacije? O vsem tem smo spregovorili v tokratni Intelekti s sogovornicami dr. Jasno Podreka s Filozofske fakultete v Ljubljani, Darjo Groznik predsednico Zveze prijateljev mladine Slovenije, Majo Plaz predsednico društva SOS telefon in Katjo Zabukovec Kerin predsednico Društva za nenasilno komunikacijo.

Foto: Alexas_Fotos / CC0

Nekdaj je veljala za »kranjsko živalsko čudo« in »zmajevega mladiča«, leta 1768 so jo znanstveno opisali kot Proteus Anguinus, svet pa je po zaslugi dunajskega zdravnika navdušila po letu 1800. Od takrat je bila pogosto predmet znanstvenih opazovanj in različnih raziskav. Prepoznali so njeno izjemnost z zoološkega in evolucijskega vidika. Njeno življenje v podzemnem svetu pa veliki meri ostaja skrivnostno in nepojasnjeno. V zadnjem času je pozornost javnosti usmerjena v Postojnsko jamo, kjer upajo, da se bodo prvič razveselili naraščaja človeške ribice, ob tem pa se zdi, da vprašanja ogroženosti tega karizmatičnega jamskega endemita in njegovega kraškega habitata puščamo vnemar. O tem v tokratni Intelekti, v katero je Barbara B. Drnovšek povabila prof. dr. Lilijano Bizjak Mali, Primoža Gnezdo, Gregorja Aljančiča, Valerijo Zakšek in dr. Janeza Mulca.

Foto: San Shoot/Flickr

Ob begunski krizi se v javnosti odvija burna razprava o vlogi islama v Evropi. Ob tem narašča strah pred islamizacijo zahoda – strah, ki se je po silvestrskih napadih na ženske v Koelnu in drugje v Nemčiji še povečal. Zdi se, da je ravno odnos do žensk tisti, ki vzbuja nelagodje in spraševanje o domnevnem trku dveh kultur. Kakšen pa je v resnici položaj žensk v islamu in kakšen je v resnici položaj žensk v Evropi? V čem se razlikujeta? V kolikšni meri našim prepričanjem vladajo stereotipi o islamu in strah pred drugačnim? Zakaj menimo, da je zakrivanje ženskih teles v islamu znak nadzora in terorja nad njimi, zakaj nas moti zakritost, razgaljenost in izpostavljenost ženskih teles v zahodni kulturi pa se nam zdi nekaj povsem samoumevnega? O vsem tem se bomo pogovarjali s sogovornicami: Failo Pašić Bišić dolgoletno zagovornica deprivilegiranih, aktivistko, humanitarno delavko in vodjo društva Up Jesenice, dr. Veronika Bajt iz Mirovnega inštituta, sociologinjo, raziskovalko rasizma in nacionalizmov, dr. Ano Frank raziskovalko religijskih diskurzov znotraj enakosti spolov in diskriminacije in dr. religiologije Marjano Harcet.

Foto: Asim Bharwani/Flickr, CC

Peticija za vpis pravice do vode v ustavo, ki je zakrožila po spletu, je v le mesecu dni zbrala že več kot 44.000 podpisov. Dostop do vode bi morali po prepričanju številnih – tako strokovnjakov kot navadnih državljanov – mnogo bolje zaščititi, kot je sedaj. V vse bolj žejnem svetu, ki mu bo iz leta v leto bolj primanjkovalo najosnovnejše substance življenja, se morda že kmalu ne bomo mogli zanašati na to, da je načeloma pri nas in v Evropski uniji situacija glede dostopa do vode in zaščite vodnih virov neprimerno boljša kot v Združenih državah Amerike ali v tretjem svetu. Voda bo brez dvoma ključna surovina 21. stoletja in brez njene učinkovite zaščite nam v prihodnosti ne bo veliko koristilo, da je Slovenija z vodo bogata. Nevarnostim tihe privatizacije vode se bomo posvetili v tokratni Intelekti.

Foto: Denis Bocquet/Flickr, CC

Samovozeči povezani avtomobili bodo popolni vozniki. Ljudje bomo kot potniki popolnoma varni, prometne nesreče bodo preteklost. Pametna vozila bodo namreč ves čas držala primerno varnostno razdaljo, vozila po sredini voznega pasu, pravočasno zavirala v vseh pogojih na cesti, ne bodo se utrudila, ne bodo vozila pod vplivom alkohola. Zaradi povezanosti v omrežje bodo takoj zaznala vozilo na nujni vožnji in se mu umaknila. Še več, spremljala bodo telesne funkcije svojih potnikov in v primeru kritičnega stanja kar sama odpeljala na urgenco, pred tem pa obvestila zdravnike. To so obljube velikanov avtomobilske industrije in ITK tehnologije. Kje pa so ovire za uresničitev takšnega scenarija, ali jih bodo lahko odpravili? Bo vozilo končno postalo avto – mobil? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje urbanist dr. Aljaž Plevnik, antropolog dr. Dan Podjed in elektrotehnika dr. Jaka Sodnik in dr. Luka Mali.

Foto: wikimedia, Michael Shick

Ljudje smo od industrijske revolucije v tolikšni meri preoblikovali naš planet, da smo morda že ustvarili novo geološko dobo. Antropocen bi bil le majhen delček v zgodovini Zemlje, stare 4 milijarde let in pol. Vendar je homo sapiens vanjo vtisnil neizbrisne sledi. Z invazivnimi vrstami je preplavil planet, dvignil gladino morja, stanjšal ozonsko plast, zakisal oceane … Morda celo drvimo k šestemu množičnemu izumrtju. Antropocena uradno še ni na geološki časovni lestvici, a prav zdaj potekajo vroče razprave v znanstvenih krogih o tem. To bo tudi tema tokratne Intelekte, v kateri bodo gosti poljsko britanski geolog Jan Zalasiewicz in slovenska strokovnjaka: geolog Andrej Šmuc in sociolog Jože Vogrinc. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: Flickr/Neil Cummings