Ni se več mogoče otresti občutka, da je parlamentarna, strankarska demokracija povsod po Zahodu v globoki krizi. Delež ljudi, ki v širokem loku od San Francisca do Helsinkov še zaupajo družbeno-politični arhitekturi, kakršna se je po drugi svetovni vojni oblikovala na zahodni strani železne zavese, po vsem sodeč upada, medtem ko postaja sirenski klic avtoritarnih političnih praks vse glasnejši. Zakaj natanko?

V Sloveniji, na primer, je skoraj nemogoče sedeti za mizo v baru ali krčmi, ne da bi se ob vrčku piva ali dveh vsi za omizjem navsezadnje ne strinjali, da so politične stranke – ne glede na njihovo načelno ideološko opredeljenost – v resnici združbe posameznikov, ki se sicer pretvarjajo, da zastopajo interese določenega dela političnega telesa, a to le zato, da bi v resnici ti posamezniki lažje zavarovali lastne, privatne interese, da bi lažje sklepali kravje kupčije in skrivaj bogateli. Pa to drži? So politične stranke s svojo nagnjenostjo do sprejemanja gnilih kompromisov, s svojo dojemljivostjo za vsakovrstna lobiranja in s svojo tendenco, da promovirajo kadre, katerih prvenstvena odlika je poslušnost, namesto da bi dajale prednost ljudem z znanjem in integriteto, res tisti ključni dejavnik, ki je spravil predstavniško demokracijo na slab glas, češ da se ni več zmožna učinkovito spopadati z izzivi, ki jih prinaša 21. stoletje – pa naj gre za ekonomijo, ekologijo, geopolitko ali umetno inteligenco?

To je vprašanje, ki je po vsem sodeč zaposlovalo politologinjo dr. Danico Fink Hafner, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ko se je lotila pisanja knjige Party System Changes and Challenges to Democracy : Slovenia in Comparative Perspective, ki je pred nedavnim izšla pri ugledni britanski akademski založbi Palgrave MacMillan. Do kakšnih zaključkov je v svoji razpravi o spremembah strankarskega sistema in izzivih demokraciji, kakor se kažejo s slovenske perspektive, navsezadnje prišla, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Fink Hafner.

Foto: poslopje Državnega zbora v Ljubljani (Goran Dekleva)