Labirinti sveta

Svet je izgubil še eno glasbeno ikono. Tina Turner je z življenjsko energijo in nalezljivim optimizmom prinašala lepoto v žal pogosto temačno resničnost. To so v tem tednu zaznamovali spopadi, ki so se z ukrajinskega ozemlja preselili tudi na ruska tla, premirje, ki sta ga sprti strani sklenili v Sudanu, in volitve na balkanskem robu Evrope. Turškemu predsedniku Erdoganu se obeta nov mandat, nadaljevanje dozdajšnje politike pa so izbrali tudi volivci v Grčiji. Guverner zvezne države Florida Ron DeSantis pa se je odločil kandidaturo za ameriškega predsednika napovedati kar v pogovoru z Elonom Muskom, a se je dogodek izkazal za veliko polomijo.

Med tem ko se vojna v Ukrajini stopnjuje, si predsednik Volodimir Zelenski na turneji po evropskih prestolnicah prizadeva za dobavo še več orožja. Kitajska je sprožila diplomatsko ofenzivo tako v Rusiji kot na zahodu za podporo svoji mirovni pobudi za rešitev krize, a na Zahodu so zadržani.

V tednu, ko zaznamujemo konec 2. svetovne vojne ter začetke evropskega povezovanja, smo veliko govorili o burni preteklosti, zahtevni sedanjosti in nepredvidljivi prihodnosti. Več kot leto dni v Evropi poteka agresija Rusije nad Ukrajino. Enotna evropska podpora je bila tudi osrednji poudarek predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je dan Evrope preživela v Kijevu. Spletna omrežja ter nasilje med vrstniki sta v ospredju razprav in analiz nedavnega pokola na eni od beograjskih šol. Labirinte sveta v tem tednu pa zaznamujeta tudi sobotno kronanje britanskega kralja Karla tretjega ter obsodba nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Podatki analiz, ki prihajajo na dan te dni, kažejo, da je bilo leto 2022 v marsičem rekordno leto. Žal v negativnem pomenu. Dosegli smo novo rekordno vrednost koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in rekordno višino izdatkov za oboroževanje. Orožje medtem ne potihne niti v Ukrajini niti v Sudanu, kjer se je razplamtel boj za oblast.

Večina držav sveta obsoja agresijo na Ukrajino, vendar se jih je manj kot četrtina pridružila sankcijam proti Rusiji. Številni skušajo ohraniti enakomeren odnos do Washingotna, Moskve in Pekinga. Med njimi je tudi največja največja demokracija na svetu - Indija. Po najnovejših podatkih Združenih narodov, je to država z največ prebivalci na svetu.

Oboroženi spopadi, kakršnemu smo te dni mu priča v Sudanu, govorijo o tem, da svetovne politike ne krojijo le velesile iz druge polovice dvajsetega stoletja, ampak da na prizorišče stopajo neki novi neuvrščeni, bistveno močnejši od gibanja, ki ga poznamo iz naše polpretekle zgodovine.

Francoski predsednik Emanuel Macron je prepričan, da bi morala Evropska unija postati neodvisna od drugih držav in postati neke vrste tretja velesila. Združene države Amerike in Kitajska napenjata mišice okoli Tajvana, objavljeni tajni dokumenti pa kažejo, da so v vojno na ukrajinski strani vključene tudi tuje posebne vojaške enote. Kibernetski napad na slovensko zunanje ministrstvo konec prejšnjega tedna naj bi kazalo kitajske odtise.

Finska je postala nova, 31. članica zveze Nato, ki pušča odprta vrata za nadaljnje širitve. Zavezništvo pričakuje hitro pridružitev Švedske in poudarja perspektivo članstva tudi za Ukrajino, a je predpogoj njena zmaga na bojišču in ohranitev ozemeljske celovitosti. Moskva širitve Nata ni dobro sprejela, kot tudi Peking ni obiska tajvanske predsednice v Združenih državah Amerike. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Krišelj.

V Labirintih sveta smo naslovili slovensko-hrvaške odnose, ki so po trditvah obeh premierov zelo dobri. Golob in Plenković sta se na Brdu posvetila energetiki, gospodarstvu in upravljanju migracij, mejno vprašanje sta pustila ob strani. Finska se je znašla tik pred vrati zveze Nato, Švedska ostaja nekaj korakov za njo. V Labirintih sveta pa tudi o kaotičnih razmerah v Izraelu, kjer je premier Netanjahu po silovitem nasprotovanju javnosti začasno zaustavil sporno pravosodno reformo.

Podnebni strokovnjaki so objavili – najverjetneje – še zadnje poročilo, ki lahko vpliva na to, ali bo človeštvu podnebne spremembe uspelo omejiti na raven, ki je vsaj približno obvladljiva. Obstaja pa utemeljen strah, da bo tudi to poročilo – tako kot prejšnja – po prvih odzivih, ki pozivajo k takojšnjim ukrepom, obstalo na pisalih mizah in čez nekaj časa v zgodovinskih učbenikih kot priča popolne človeške neumnosti. Ena izmed posledic podnebnih sprememb je tudi stopnjevanje krize pri oskrbi z vodo. Že zdaj je to problem za več milijard ljudi, v prihodnosti bo le še huje.