Labirinti sveta

Bližnji vzhod je spet v plamenih. Po brezumnem, zločinskem napadu oborožencev Hamasa na južni Izrael, se izraelska vojska maščuje z vso silo z bombardiranjem Gaze. Na obeh straneh najbolj trpijo civilisti. Različne države pozivajo na mir, opozarjajo na pravico Izraela, da se brani, a naj hkrati upošteva vojno pravo. Kot da teden še ne bi bil dovolj težak, se je zgodil še hud potres na zahodu Afganistana.

Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.

Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.

V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.

Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.

Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.

»Ob vseh negotovostih, s katerimi se soočamo, pa je nekaj gotovo, in sicer (to bo zvenelo cinično), da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše.« To, kar smo na Blejskem strateškem forumu slišali od predstavnika Svetovnega programa za hrano, že vemo. Vemo tudi, da je nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Vendar se ti v resnici še naprej povečujejo, in to ob močni finančni podpori držav, z javnim denarjem. Medtem pa se končuje še eno poletje, ki so ga zaznamovale skrajnosti, tako temperaturne kot padavinske.

Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Medtem ko smo bili julija v svetu priča rekordnim temperaturam zraka in oceanov, se je nad Slovenijo razprlo nebo, ki je zaradi pretoplih temperatur absorbiralo občutno večje količine vodnih hlapov, kot jih je lahko v preteklosti. Narava pa kaže zobe tudi v drugih delih sveta. Z nevihtami in poplavami se srečujejo tudi na severu Evrope in na vzhodu ZDA, medtem ko vzhodni del Evrope pestijo visoke temperature in požari; v Peruju je že več mesecev suša, seznam ujm pa se še nadaljuje. Več v Labirintih sveta v petek ob 14.30.