Labirinti sveta

Medtem ko se izraelski napadi v Gazi, ki dobivajo pretresljive označbe od genocida, homocida in podobno, približujejo 80-im dnem, številka smrti pa je ta teden presegla 20 tisoč, stalne članice Varnostnega sveta v kompromisnem iskanju besedila resolucije izrazito nižajo kriterije humanosti. Po drugi strani pa so se, ko se je ta konflikt dotaknil njihovih denarnic, izjemno hitro poenotile v vse širšem zavezništvu za varno plovbo v Rdečem morju. Ta dejanska moralna norma kapitalizma sooblikuje tudi prihodnost Ukrajine, navsezadnje pa tudi naš odnos do okolja.

Države ne najdejo rešitve za končanje vojne v Ukrajini in trpljenje Palestincev v Gazi, je pa na podnebni konferenci v Dubaju vendarle nastal kompromis, ki so ga podprle tako podpornice opuščanja fosilnih goriv kot največje proizvajalke nafte in plina.

Konec začasnega premirja med Izraelom in Hamasom je prinesel nadaljevanje kopenske operacije izraelske vojske. Ta se je preusmerila proti jugu enklave in še bolj stisnila v kot tamkajšnje prebivalstvo. Število žrtev se povečuje, razmere se iz katastrofalnih spreminjajo v apokaliptične, Svetovna zdravstvena organizacija svari, da bi širjenje bolezni lahko v prihodnje zahtevalo še več žrtev kot vojna. V tokratni oddaji tudi o notranjih bojih v Ukrajini in pešanju zahodne podpore tej državi ter o venezuelski želji po priključitvi večjega dela sosednje Gvajane.

Nekajdnevna prekinitev spopadov v palestinski enklavi Gaza prinaša več vprašanj, kot je odgovorov. Nihče od vpletenih še ne govori o miru, le orožje je za nekaj dni malce potihnilo. Palestinsko-izraelski spor je znova stopil v ospredje mednarodne politike, ki vse manj pozornosti posveča ruski okupaciji Ukrajine. Mir je še naprej oddaljena možnost. Dubaj v teh dneh gosti podnebno konferenco, kar je nedvomno paradoks. Zalivske države namreč predstavljajo središče svetovne naftne industrije, osrednje postavke podnebnega ukrepanja pa so vezane predvsem na razogljičenje industrije in transporta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.

Palestinska enklava Gaza in predvsem civilisti so že mesec dni tarča neprekinjenega izraelskega napada iz zraka, s kopnega in morja. Število žrtev je preseglo deset tisoč. Izrael naj bi zdaj pod pritiski mednarodne skupnosti privolil v humanitarne premore. Medtem pa je že slišati različne razmisleke o upravljanju Gaze po Hamasu.

Svet lahko v teh dneh opazuje in čaka, kako neusmiljen bo izraelski obračun s Hamasom in koliko civilistov bo izgubilo življenje kot kolateralna škoda. Opozorila in skrbi Združenih narodov so naletela na gluha ušesa, celo več, izzvala so žolčne reakcije na izraelski strani. Bi sploh lahko bilo drugače se medtem sprašujemo in hkrati ugotavljamo, da demokracija po svetu močno nazaduje.

Obup in trpljenje prebivalcev Gaze se stopnjuje. Izraelska stran napoveduje, da bo vztrajala z napadi vse do končnega uničenja skrajnega gibanja Hamas. Pozivi mednarodne skupnosti k miru niso obrodili sadov, Izrael se je zapletel še v besedni spor z Organizacijo združenih narodov in Turčijo. V senci bližnjevzhodnega konflikta pa še naprej divja vojna v Ukrajini.

Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.