Labirinti sveta

Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.

Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.

Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj.

Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.

Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.

Izraelske sile v boju proti skrajnemu islamskemu gibanju Hamas v Gazi ubijajo civiliste, med njimi otroke in ženske, zdravnike, novinarje, pripadnike mednarodnih organizacij in humanitarne delavce. Pa vendar kljub očitnemu kršenju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ostaja nekaznovan. Želi skrajno desna vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki se doma spoprijema z vse večjimi protesti, spopade na Bližnjem vzhodu še razširiti?

Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?

Ob prizorih iz Gaze je nemogoče ostati ravnodušen. Ljudje tam umirajo zaradi raket, ozdravljivih bolezni in podhranjenosti. Na Haitiju ni dosti bolje, oblast prevzemajo oborožene tolpe, navadni ljudje pa lahko izbirajo med tem, da se jim pridružijo, se proti njim borijo ali pa poskusijo to brezvladje zapustiti. Vladimir Putin je ob rekordni udeležbi in z rekordno prednostjo še petič postal ruski predsednik, ukrajinske zaveznice pa vse bolj spoznavajo, kako globoko so udeležene v vojno. Ob vseh slabih novicah in nesreči gre očitno najbolje Fincem, ki so še sedmo leto zapored najsrečnejši narod na svetu.

V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.

Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.