Labirinti sveta

Med vse hitrejšim drsenjem bližnjevzhodne regije v spiralo nasilja in vojn so se svetovni voditelji za nekaj dni preselili v New York, kjer poteka letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Še nikoli nismo tolikokrat slišali besed mir, zaupanje in sodelovanje kot zdaj. Toda koliko države v geostrateški tekmi za prevlado sploh še puščajo prostor diplomaciji?

Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.

Morda bi bilo že kar preveč preprosto, če bi imenovanje slovenskega člana evropske komisije minilo brez zapletov. Tudi tokrat se je Slovenija znašla v središču pozornosti in očitno celo povzročila zamik procesa imenovanja komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Bolj ali manj po pričakovanjih je minilo tudi soočenje predsedniških kandidatov v ZDA, po pričakovanjih je bilo brez vsebine in polno površinskih napadov, bolje pa ga je izkoristila demokratka Kamala Harris. Vesoljsko podjetje Space X je v vesolje poslalo štiričlansko posadko, poslovil pa se je igralec James Earl Jones, ki je med drugim,glas posodil glavnemu negativcu Vojne zvezd Darthu Vaderju.

V Ukrajini menjajo kar polovico vlade, vključno z zunanjim ministrom Kulebo; predsednik Zelenski meni, da potrebuje država v vojni nove energije. Na izraelskih ulicah je več sto tisoč ljudi protestiralo proti premieru Netanjahuju, kljub temu ta ostaja trdno v sedlu. Deželne volitve na vzhodu Nemčije so prinesle največji zasuk v desno po nacističnem obdobju. O tem, kakšna je prihodnost demokracije v Evropi in po svetu, ter o drugih aktualnih izzivih so razpravljali na blejskem strateškem forumu; tudi o tem v Labirintih sveta.

Ukrajinski vdor na rusko ozemlje sproža številna vprašanja tudi za podpornike na Zahodu. Kijev namreč želi v boju proti ruski agresiji uporabljati vso orožje, tudi med državami se krepi naklonjenost umiku omejitev glede uporabe najbolj sodobnega orožja. Na Bližnjem vzhodu se je v tem tednu očitno zmanjšala nevarnost širšega, regijskega vojaškega spopada, a je Izrael poleg operacij v Gazi okrepil svoje vojaško delovanje na Zahodnem bregu. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo svarila pred razširitvijo vojne v Gazi tudi na drugo palestinsko ozemlje. V Nemčiji se krepi razprava o ustreznosti migracijskih politik tako države kot Evropske unije. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Ukrajinska vojska po dveh tednih nadaljuje ofenzivo na ruske obmejne regije, predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da želijo v Rusiji vzpostaviti tamponsko območje, ki bi otežilo oskrbo ruske vojske. Izraelska vojska nadaljuje napade po Gazi, kljub prizadevanjem v iskanju dogovora med Hamasom in Izraelom za premirje in izpustitev talcev. Ameriški predsednik Joe Biden je na demokratski konvenciji v Čikagu izjavil, da so propalestinski protestniki na ulicah upravičeno, ob tem pa odmislil dejstvo, da Palestince ubija povečini ameriško orožje. Medtem ko Srbi nadaljujejo proteste proti okoljskemu lomastenju korporacije Rio Tinto, je Avstralija prižgala zeleno luč največjemu solarnemu območju na svetu.

„Leni, megleni, nori poletni dnevi“, je prepeval Nat King Cole. Pa so ti še taki? Ali pa se moramo večino časa skrivati pred vročino in pred nenavadno močnimi nevihtami. Tudi turisti niso več tako dobrodošli kot nekoč. Svet, ki smo ga poznali, se spreminja. Mrzlično se iščejo novi viri energije. Na primer litij v Srbiji. Po drugi strani, nič ne kaže, da bi padlo zanimanje za nafto ali plin. Zdi se le, da se v vrsto novo postavljajo tisti, ki pričakujejo največje zaslužke. Olimpijske igre niso prekinile vojnih iger v Ukrajini ali na Bližnjem vzhodu. Ob trepetanju za medalje, smo trepetali tudi, da kakšna raketa ne prileti do nas.

Po svetu, vsaj kar zadeva slabe novice, ni poletnega premora. Napadi na Gazo se nadaljujejo, na Bližnjem vzhodu je še vedno zelo napeto. Vsaj nemiri v Bangladešu, ki so zahtevali veliko življenj, so se polegli, ko je premierka pobegnila iz države. V Združenih državah Amerike pa izbira podpredsedniškega kandidata Demokratske stranke v predvolilni boj vnaša novo dinamiko. Na olimpijskih igrah pa pričakovano: eni so veseli, drugi razočarani.

Namesto miru ali vsaj prekinitve spopadov je prvi teden olimpijskih iger prinesel dodatno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, strah pred ognjem v več delih sveta, tudi v naši soseščini, in podatek, da je naša družba v samo sedmih mesecih porabila vse naravne vire, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. S težavami so se zaradi onesnaženja soočali tudi organizatorji olimpijskih iger, saj so morali zaradi prevelike vsebnosti bakterij v Seni del programa preložiti.

Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.