Labirinti sveta

Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.

Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.

Po uspehu skrajne desnice pred nedeljskim drugim krogom predčasnih volitvah v Franciji levo zavezništvo in sredinski tabor taktično umikata tretjeuvrščene kandidate. Bo to dovolj za ustavitev pohoda protipriseljenskega in evroskeptičnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen na oblast? Je napočil čas za sklenitev premirja v Ukrajini? Madžarski predsednik Viktor Orban je dan po prevzemu vodenja Sveta EU nenapovedano obiskal Kijev.

Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.

Severna Amerika, Mehika, deli Azije in Sredozemlja so v primežu zelo močne vročine, zaradi česar je umrlo že več sto ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da bodo nadpovprečno visoke temperature postale nekaj običajnega. Kljub temu je svetovna poraba fosilnih goriv lani dosegla rekordno raven. Zahodne države pa je v iztekajočem se tednu vznemirila predvsem sklenitev strateškega pakta med Rusijo in Severno Korejo.

Evropski volivci so se odločili za desnico. Zato, ker so sebični do migrantov ali ker si želijo miru? Ali še vemo, kaj je v politiki desno in kaj levo? Ali pojma še vedno pomenita isto kot pred desetletji? Jen Stoltenberg je še v torek dejal, da je podpora Ukrajini dolžnost vsake članice Nata. Že naslednji dan je mnenje prilagodil drugačnemu stališču Madžarske. O razpokah med zavezniki ne govorimo več po tihem. Čas je za razmislek in pogovor o tem, kam nas vodijo evropske poti in stranpoti? O vsem tem v Labirintih sveta.

Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Španija, Norveška in Irska so na jezo Izraela priznale državo Palestino; kmalu naj bi se jim pridružila tudi Slovenija. Izraelska vojska medtem kljub jasni odločitvi Meddržavnega sodišča nadaljuje napade na prenaseljeno palestinsko mesto Rafa.

V Labirintih sveta bomo govorili tudi o težkih časih za Ukrajino ter o izidu sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s sumljivim poplačilom pornografski igralki.

V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.

Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.