Labirinti sveta

Slika Bližnjega vzhoda, največjega krzinega žarišča našega časa, se je v nekaj dneh temeljito spremenila. Režim, ki je več kot 60 let zagotavljal rusko protiutež Izraelu, se je sesul kot hiša iz kart. Vse kar je Moskva še lahko zagotovila mlajšemu sinu Hafeza al Asada, je nekaj stanovanj za njegovo družino in sodelavce. Bo Rusija zdaj vso svojo energijo preusmerila v biološko izčrpavanje Ukrajine? Ali lahko pobobna usoda doleti vsakogar, kdor dovoli, da je na področju varnosti in obrambe zgolj skakač ene od strani na svetovni šahovnici? O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Z vami bo tokrat Marjan Vešligaj.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Izrael in Hezbolah sta po letu dni spopadov sklenila dogovor o prekinitvi ognja, skrajno gibanje Hezbolah pa je dan pozneje razglasilo zmago nad Izraelom, čeprav Izrael trdi, da so ubili najmanj štiri tisoč njihovih pripadnikov. Evropski parlament je s sicer rekordno nizko podporo evropskih poslancev potrdil novo Evropsko komisijo. Zveza Nato pa je v luči ruskih raketnih groženj potrdila podporo Ukrajini. Energetska struktura te države je bila včeraj spet tarča obsežnih napadov. Več v Labirintih sveta ob 14.30.

Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. "Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek," naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?

V javnost so prišla imena nekaterih ključnih članov prihodnje ameriške administracije. Njihovi skupni značilnosti sta zvestoba Donaldu Trumpu in ostro nasprotovanje uveljavljenemu političnemu sistemu. Trumpovega predsedovanja se že veselijo tudi v Izraelu. V Bakuju ta in prihodnji teden poteka podnebna konferenca Združenih narodov; v ospredju napornih pogajanj je financiranje okoljskih ukrepov. Pogledali bomo tudi v našo neposredno soseščino, v Gorico, kjer so občinski svetniki odločili, da bo fašistični vodja Benito Mussolini še naprej častni meščan mesta. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Vse dogajanje tega tedna so zasenčile volitve v ZDA, Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Zanimivo bo videti, kaj to pomeni za Ukrajino in kaj za Bližnji vzhod. Majhen korak pri oddaljevanju od Rusije je s potrditvijo Maie Sandu za drugi predsedniški mandat storila Moldavija. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po letu dni vojne odstavil obrambnega ministra, nemški kancler Olaf Scholz pa se je odrekel finančnemu ministru iz vrst liberalcev in povzročil razpad vladne koalicije. Živahno je tudi v evropskem parlamentu, kjer potekajo zaslišanja kandidatov za evropske komisarje.

Ko spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu ali v Ukrajini, se lahko vprašamo, ali je lahko še slabše? Del ukrajinske zgodbe očitno postajajo severnokorejski vojaki, ki se po novem urijo z ruskimi silami. Poglabljanje mednarodnopolitičnih delitev se zrcali v poskusih Moskve, da bi iz skupine držav Brics ustvarila nekakšno konkurenčno silo Zahodu in s tem dala vedeti, da v mednarodni skupnosti ni izolirana. Izraelska vojska nadaljuje raketne napade na Libanon, Gazo, Sirijo, občasno napade Zahodni breg. Nov obisk ameriškega zunanjega ministra Blinkna v regiji je že vnaprej odpisana predstava za javnost. Je sploh lahko še slabše?

Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.

Izraelski premier Netanjahu grozi Libanonu, da ga bo preoblikoval po vzoru Gaze, hkrati napoveduje maščevanje Iranu za raketni napad na Izrael. Madžarski premier Orban je ob silovitih kritikah z leve in desne v Evropskem parlamentu predstavil svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Donald Trump in Joe Biden pa sta uničujoče orkane, ki divjajo po ameriški celini, izkoristila za medsebojni politični obračun; tudi o tem v Labirintih sveta.

Bejrut gori, Izrael sporoča, da se bo maščeval za iranski raketni napad. Generalni sekretar Združenih narodov je tam nezaželena oseba. Kot da je prvi človek svetovne organizacije le naključni podnajemnik na newyorški vzhodni reki in je že zdavnaj dvignil roke tudi od Ukrajine. Tam ruski agresor niza uspehe. Kot da je delo ustanoviteljev Združenih narodov ali tvorcev helsinške listine bilo zaman. Evropski volivci se obračajo proti desni. Če verjamemo dominatnim medijem, zaradi nestrpnosti. Če pa pogledamo množico spletnih portalov, je slika drugačna. Ljudje se bojijo vojne.