Labirinti sveta

Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.

Nepredvidljivi ameriški predsednik še naprej šokira s svojimi odločitvami. Najprej je napovedal carinsko vojno celotnemu svetu, nato pa si je premislil in se preusmeril na svojega največjega tekmeca, Kitajsko. V Pekingu pravijo, da se ne bodo pustili izsiljevati.

Nemčija je nazaj, pa napoveduje novi nemški kancler Friedrich Merz. Tudi o tem v Labirintih sveta. Preverili bomo tudi razmere na vzhodnoevropskih bojiščih, kjer naj bi ruske sile sprožile novo ofenzivo.

Živimo v obdobju največje politične polarizacije po koncu hladne vojne. Na eni strani globalisti, na drugi suverenisti. Ideologiji, ki očitno ne moreta bivati druga ob drugi. Ni več pomembno mednarodno pravo, med drugim tudi ne pravilo nevmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Različno gledamo celo na človekove pravice. Uporabljajo se sredstva, za katera smo mislili, da sodijo v preteklost: carine, sankcije, vojna. Evropa želi nastopiti enotno. A pod domnevno skupnim dežnikom vsaka država poskuša ravnati v skladu z lastnimi interesi.

Se vam zdi, da se svet vrti vse hitreje? Na dolgi rok drži ravno nasprotno. Torej vas občutek vara. Ali pač ne? No, s tem se ni treba ukvarjati srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki se je ta teden v Bruslju sešel s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo. S čim pa se je ukvarjal dan pred srečanjem? To, da mu ni bilo treba pripravljati zagovora glede očitkov ali vprašanj o uporabi zvočnega topa, že veste. Evropska unija teh vprašanj ne postavlja. Vseeno pa vas utegne odgovor presenetiti.

Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?

Besedne zveze »mir v Ukrajini« v minulih letih verjetno nismo tolikokrat izgovorili kot v zadnjih tednih, ko se je razreševanja večletnega spora in ruske agresije v sosednji državi lotil ameriški predsednik Donald Trump. Po pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je očitno, da več govora ne pomeni tudi več miru. Vsaj za zdaj ne. V tokratnih Labirintih sveta se lotimo še prekinitve ognja, ki to ni, v Gazi ter grozljive tragedije v nočnem klubu v Severni Makedoniji.

Na področju svetovne politike se zadeve ne umirjajo. Še tisto malega upanja za mir v Ukrajini je splahnelo po neomajnih sporočilih iz Moskve. A še bolj kot dogovori »velikih«, na nestabilnost razmer v svetu kaže dogajanje na robovih, v manjših državah, tudi v naši soseščini. Matej Hrastar je v Labirintih sveta pod drobnogled vzel tri politike, ki so se iz različnih razlogov znašli v navzkrižju z zakonom. V današnjem svetu je kljub dokaj jasnim znakom težko določiti ali gre za negativce, žrtve ali junake.

Z napovedjo, da se začenja zlata doba Amerike, je ameriški predsednik Donald Trump verjetno razveselil le Vladimirja Putina in Benjamina Netanjahuja, voditelja, nad katerima je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo priporni nalog. Precej manj veselja, zato pa veliko več negotovosti, prinaša novi stanovalec Bele hiše od ruskih napadov porušeni Ukrajini in od izraelskih bomb opustošeni Gazi, četudi si je tam zamislil bogataško riviero. V stiski se je znašla tudi Evropa, zibelka civilizacijskih dosežkov, zlasti po obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, ki se je sprevrgel v prepir. Trump je po nenavadnem fototerminu Ukrajini odtegnil vojaško pomoč in pod vprašaj pa postavil 5. člen Severno-atlantske pogodbe, ki članicam Nata zagotavlja kolektivno obrambo. Evropska unija je v paniki in strahu pred nepredvidljivo Rusijo začela snovati milijardna vlaganja v obrambo, na paradoksalnost trenutka pa nas je spomnil poljski premier Donald Tusk, da 500 milijonov Evropejcev moleduje 300 milijonov Američanov, da nas obranijo pred 140 milijoni Rusov. Izjava, ki ironično sporoča, kako je za Evropo napočil nov dan in da se mora Trnuljčica na stari celini prebuditi. Labirinte sveta premierno v novi zvočni podobi raziskuje Aleš Kocjan!

Oči Katoliške cerkve in tudi svetovne javnosti so uprte v bolnišnico Gemelli, kjer se zdravi papež Frančišek. Njegovo stanje je stabilno, čeprav še vedno težko. Mineva že tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino. Evropska unija poskuša prepričati ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne bi preveč popuščal ruskim pogledom pri iskanju miru. Nemirno bo v Nemčiji, kjer je na izrednih parlamentarnih volitvah skrajna AfD dobila kar petino glasov. Relativna zmagovalka volitev je sicer krščanskodemokratska zveza CDU/CSU, ki obljublja vladno koalicijo s potolčenimi socialdemokrati in zagon nemškega gospodarstva.

Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran.