Labirinti sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Odnosi med Washingtonom in Teheranom se nevarno zaostrujejo. Iranski predsednik je Evropi postavil ultimat glede uresničevanja mednarodnega jedrskega dogovora. Usoda trgovinskih pogovorov med ZDA in Kitajsko visi na nitki. Združeni narodi v posebnem poročilu opozarjajo, da so zaradi človekovega ravnanja milijonu rastlinskih in živalskih vrst štete ure.

Praznik dela, ki z naraščanjem družbenih neenakosti v času nebrzdanega neoliberalnega kapitalizma, le še pridobiva na pomenu, je v številnih državah vzpodbudil proteste. To priložnost je izkoristil tudi samooklicani venezuelski predsednik Guaido, ki je pod ameriško taktirko skušal izvesti državni udar. To mu je preprečil Maduro, ki že peto leto ne zmore nahraniti ljudstva, zanj pa se je odločno zavzela Rusija. Iran je v teh dneh obupal nad jedrskim sporazumom, japonski cesar Akihito je prepustil delo sinu, Assange pa je po 7ih prostovoljnih letih za vrati ekvadorskega veleposlaništva pristal v britanskem zaporu. Več v Labirintih sveta, v petek ob 14:30 in v soboto 13:45 na prvem programu.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani pregled mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerem se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Po požaru v pariški katedrali Notre Dame so se zvrstili izrazi obžalovanja in odločnost obnoviti enega od simbolov francoskega glavnega mesta. Napovedanih donacij je že za približno 900 milijonov. Manj odločnosti pri svojem prepričevanju o odločnosti v boju proti podnebnim spremembam zaznava mlada borka proti podnebnim spremembam Greta Thunberg, ki je med tednom gostovala pri evropskih poslancih v Strasbourgu. Zanikanje znanosti in relativizacija znanja prinašata tudi izrazito širitev nalezljivih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je bilo med letošnjim januarjem in marcem število okužb z ošpicami za 300 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani.

Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.

Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode. Avtorica: Rajka Pervanje

Ni dokazov, da bi Donalda Trumpa na oblast v Ameriki spravili Rusi. Tako je pokazala preiskava in to dokazujejo tudi odnosi med državama, ki nikoli po koncu hladne vojne niso bili tako napeti kot zdaj. Dve desetletji smo bili priča procesom demokratizacije v mednarodnih odnosih, zdaj pa se soočamo z vračanjem doktrine o omejeni suverenosti. Postaja Venezuela novo prizorišče merjenja moči med velesilama, nekakšen ameriški Bližnji vzhod?

Na Kosovu naj bi vsakdo nekaj dobil: kosovski Albanci vizno liberalizacijo, Srbi poseben status za svoje kulturne spomenike, mednarodni investitorji pa rudna bogatstva, katerih vrednost ocenjujejo na več kot 500 milijard evrov. Avtor: Marjan Vešligaj

Novo Zelandijo je minuli teden pretresel prvi teroristični napad v njeni zgodovini. Predsednica tamkajšnje vlade Jacinda Ardern poudarja, da ne bo nikoli izgovorila imena terorista, ki je moril v dveh mošejah v Christchurchu. Čeprav bo Radovan Karadžić preostanek življenja prebil v eni od zaporniških celic blizu Severnega morja, se njegove ideje še naprej prosto širijo. Tudi britansko izstopanje iz Evropske unije, ki bi se moralo zaključiti čez teden dni, je v tem tednu našlo nov ovinek. Theresa May predlaga podaljšanje agonije do konca junija, evropskih poslancev pa naj britanski volivci vseeno ne bi volili. Predsednica britanske vlade za zastoj krivi poslance, ti in večina drugih nespretno vodenje brexita pripisujejo predsednici vlade. Avtor: Matjaž trošt

približevanju konca tedna zremo v vzvratno ogledalo, v katerem se prikazuje najhujši teroristični napad, kar se jih je kdaj koli zgodilo na novozelandskih tleh. Slišali boste, kako po blodnjaku vijuga britanska politika, ki ne išče le izhoda iz Evropske unije, ampak tudi iz lastne politične krize. Če nihče drug, potem je pač na otrocih, da opozorijo na okoljsko ogroženost modrega planeta. In so na pobudo 16-letne Grete Thunberg. Oddajo je pripravil Luka Robida.