Labirinti sveta

Medtem ko papež Frančišek svari pred pretiranim potrošništvom, k nam prihaja že tretji dobri mož. In kot da bi hoteli sodelovati pri vsesplošnem pokanju petard, v teh dneh beležimo večje delovanje vulkanov. Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku iz Sirije je bila darilo Rusiji, Turčiji in Izraelu, medtem ko so v zgodovini večno zapostavljeni Kurdi, vnovič potegnili kratko. Več pa Rajka Pervanje.

V teh predprazničnih dneh so podnebni pogajalci sklenili, da pošljejo planet Zemlja rakom žvižgat. V teh predprazničnih dneh so ponižani, razžaljeni in obubožani Francozi, Madžari in Srbi zasedli ulice. Vladi v Budimpešti in Beogradu pa se tudi v predprazničnih dneh požvižgata na zahteve demonstrantov, ki jima kričijo pod okni. V teh predprazničnih dneh so sirski Kurdi spet ostali sami, kajti njihovi »zavezniki«, ameriški vojaki, zapuščajo Sirijo. In vse kaže da bo 20 milijonov lačnih ter prikrajšanih prebivalcev v vojni razdejanega Jemna tudi med prazniki ostalo prikrajšanih. In Matej Šurc.

Predsednica britanske vlade Theresa May po neuspešnem glasovanju o nezaupnici ostaja na oblasti. Še naprej pa nima dovolj podpore za dogovorjeni izstop iz Evropske unije. Francoski predsednik Emmanuel Macron popušča protestnikom v rumenih jopičih, a obenem postavlja Francijo na pot kršenja evropskih proračunskih pravil. Evropa skupaj s Francijo žaluje zaradi terorističnega napada v Strasbourgu. Oddaja Matjaža Trošta.

Ali bo generacija, ki še zadnja lahko kaj stori za omejitev podnebnih sprememb, izkoristila svojo priložnost? O ukrepih v boju proti podnebnim spremembam razpravljajo udeleženci podnebne konference v Katovicah na Poljskem. Francoska vlada je medtem po nasilnih izgredih popustila zahtevam rumenih jopičev in obljubila zamrznitev zvišanja davka na dizelsko gorivo. V britanskem parlamentu se je z veliko obtožbami na račun vlade začela razprava o dogovoru o brexitu. Poslanci bodo o njem odločali v torek – kaj pa se bo zgodilo, če ga zavrnejo, pa ni jasno. Avtorica oddaje je Špela Novak.

Azovsko morje postaja prizorišče novega spora med Ukrajino in Rusijo. Zaradi zaostrenih razmer, Ukrajina je uvedla celo vojno stanje, je odpovedano srečanje Trump-Putin na vrhu G-20 v Argentini. Ob krizi v Ukrajini, lakoti v Jemnu in drugih mednarodnih izzivih pa se Američani pač najbolj ukvarjajo z barvo novoletnega okrasja, ki ga je prva dama Melanija Trump izbrala za Belo Hišo. Več v tedenskem pregledu zunanje-političnega dogajanja. Labirinte sveta je pripravila Sandra Brankovič.

Na vzhodu nič novega: trgovinski spori med Kitajsko in ZDA se nadaljujejo, srečanje azijsko-tihomorske pobude ni prineslo pomiritve med velikanoma. Tudi na stari celini nič novega: Evropska Unija in Združeno kraljestvo se spotikata ob podrobnostih, ki jih naplavlja brexit. In na Zahodu prav tako nič novega: Trumpova Amerika se še naprej z vsemi sredstvi otepa ljudi iz Srednje Amerike, ki bežijo pred bedo in brezupom. Ameriški predsednik se medtem vztrajno spreneveda glede naročnikov umora savdskega novinarja Jammala Khashoggija. Sprevrženi politiki in kapitalu je pač jasno, da je treba neprijetne novinarje utišati. Tudi ubiti in razrezati, če ne gre drugače. Avtor: Matej Šurc

Dogodek, ki je v marsičem zaznamoval iztekajoči se teden, se je zgodil že pred sto leti. V nedeljo so se v Parizu zbrali voditelji številnih držav, da bi obeležili stoletnico konca 1. svetovne vojne. Sodelovali so na posebnem mirovnem forumu. Žal svet ni bil bolj miren. V Gazi so se spopadli pripadniki gibanja Hamas in izraelska vojska. Vse skupaj se je končalo s premirjem, zaradi katerega je protestno odstopil izraelski obrambni minister. V Evropi še vedno traja negotovost zaradi pogajanj o brexitu. Odstopil je tudi britanski minister za brexit Dominic Raab in številni drugi člani britanske vlade. V Kaliforniji pa so hudi požari opustošili velika območja in terjali več smrtnih žrtev. Več pa Tomaž Gerden.

Vmesne kongresne volitve so predstavniški dom nagnile v korist demokratov, senat ostaja v rokah republikancev. V naših sosednjih državah že nekaj časa poteka tekmovanje v interpretaciji Marakeške izjave o enotnem soočenju z globalnimi migracijami. Zdaj se je interpretacijska bitka preselila še k nam. Evropske politične skupine pa se med tem že ubadajo z majskimi volitvami v evropski parlament. Zadnje volitve evropskih poslancev so prinesle tudi doslej najnižjo volilno udeležbo na evropski ravni ter vzpostavitev dveh evroskeptičnih političnih skupin. Avtor: Matjaž Trošt

Še kako na naše življenje vplivajo odnosi znotraj posameznih držav, še posebej vodilnih. Tako nam ni vseeno, na katero struno igrajo mediji v Združenih državah Amerike, saj jim bodo prej ali slej sledili tudi ostali. Kako pa mi? Naj se oziramo po Ameriki ali nam bližji Nemčiji? Tudi tam se utegnejo stvari spremeniti. Bi odhod Merklove pomenil, da se tudi Nemci postavljajo na prvo mesto? V resnici to počnemo vsi. Pomembno pa je, da ohranjamo dialog in iščemo kompromisne rešitve. O tem in še čem je tekla beseda v Labirintih sveta Marjana Vešligaja.

Po umoru savdskega novinarja Khašoggija, glede katerega ni več dvomov, da je zanj odgovorna Savdska Arabija, so njene zaveznice, zlasti Združene države Amerike, v veliki zadregi. Namesto jasnih obsodb in takojšnjih ukrepov poslušamo izjave v stilu »treba je razkriti, KDO je odgovoren« ali »čakamo na končne ugotovitve preiskave«. Washington izstopa iz še enega pomembnega sporazuma. Trumpa pa bolj kot nova oborožitvena tekma skrbi, da bi se število prebivalcev njegove države, ki znaša blizu 330 milijonov, povečalo za nekaj tisoč na račun migrantov z juga. Avtorica: Špela Novak