Novi ameriški predsednik Donald Trump je pošteno zavihal rokave in takoj po nastopu na tem položaju začel uresničevati vse, še tako populistične obljube iz svoje predvolilne kampanje, z vsakim novim ukazom pa na ulice zvabil nove in nove protestnike. V Astani so predstavniki sirskih oblasti in upornikov pod taktirko Rusije, Irana in Turčije na papirju uspeli zakoličiti premirje, ki naj bi veljalo po vsej Siriji. V Azijskih državah pa medtem začenjajo teden dni dolgo praznovanje novega leta v znamenju ognjenega petelina, ki naj bi prinesel leto prebujenja, novih začetkov in napornega dela. V Labirintih sveta z Rajko Pervanje.

Prišel je čas slovesa Baracka Obame. Medtem ko so znani obrisi njegove družbeno-politične zapuščine, svet z veliko negotovostjo zre v mandat 45-ega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa. Nekaj manj gotovosti je glede britanskega izstopa iz Evropske unije, potem ko je premierka Theresa May sporočila, da bo uradni ločitveni postopek sprožila konec marca. Unija se je te dni sama s seboj ukvarjala tudi v Evropskem parlamentu, kjer so ob taktiziranju političnih skupin izbirali naslednika Martina Schulza. Tudi po pariški konferenci o rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja sobivanje Izraelcev in Palestincev ne bo nič bolj spravljivo. Poziv k oblikovanju dveh držav so v Tel Avivu označili za proti-judovsko zaroto. O vsem tem v Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Luka Robida.

Begunec je po izboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti postala beseda minulega leta. Zanjo je glasovalo več kot tisoč ljudi. Izbor besede begunec po mnenju žirije vliva upanje, da spoštovanje temeljnih vrednot še vedno igra pomembno vlogo in hkrati pomeni odločen ne svetu bodeče žice, strahu in sovraštva.

Toda že prvi dnevi letošnjega leta so razkrili vso ozkosrčnost in odpor slovenskih oblasti do beguncev, ki v teh dneh na balkanski poti preživljajo obupno zimo. Vlada Mira Cerarja si je namreč zaradi potrditve strogega in krivičnega zakona do tujcev prislužila tudi ukor Sveta Evrope. Begunski problematiki bomo namenili osrednjo pozornost v Labirintih sveta – redni oddaji zunanjepolitičnega uredništva, ki jo tokrat pripravlja Matej Šurc.

Še preden je novi ameriški predsednik Donald Trump uradno prevzel dolžnosti, so nekatera vprašanja že dvignila prah. Republikanska večina v Kongresu namerava najprej odpraviti nekatere ukrepe odhajajočega predsednika Baracka Obame. V Bruslju z napetostjo čakajo, kaj bodo prinesle volitve v ustanovnih članicah Evropske Unije, v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Populistom, ki vse bolj pridobivajo podporo volivcev, je skupno med drugim to, da nasprotujejo odprtemu trgu in še bolj odprtim mejam v Evropi. Begunsko vprašanje in nezmožnost Evrope, da najde skupni odgovor, sta populistom dala dodatni veter v jadra. Več v oddaji Labirinti sveta, pripravila jih je Sandra Brankovič.

V zadnjem tednu tega leta je papež Frančišek za Božič spet pozival k miru in razumevanju med ljudmi. Svojevrstno spravno dejanje je bil obisk japonskega premierja Abeja v Pearl Harbourju, 75 let po zahrbtnem japonskem napadu na to ameriško pomorsko oporišče. Uradni Izrael se je ostro negativno odzval na ameriške ponovljene predloge o dveh državah v Palestini. V Rusiji žalujejo zaradi smrtnih žrtev nesreče vojaškega letala, ki je strmoglavilo v Črno morje, skupaj tudi s člani znanega vojaškega zbora. V številnih evropskih in ameriških mestih pa ob prednovoletnih sejmih in praznovanjih na prostem veljajo poostreni varnostni ukrepi. Več v Labirintih sveta s Tomažem Gerdenom.

Je terorizem posledica naše sebičnosti? Je res, da smo dajali glavo v pesek, ko bi se morali ukvarjati z globalnimi problemi? Bližnji vzhod ni več krizno žarišče, ki ga Evropa prepušča drugim velesilam. Za naše dobro moramo iskati primerno rešitev, ne le za begunce, ampak predvsem za ljudi, ki tam živijo in bodo živeli še naprej. Prav je, da so naša prioriteta odnosi s sosednjimi državami, a močnejši bomo, če bomo imeli prijatelje tudi daleč od nas. O tem in še čem bomo spregovorili v tokratnih Labirintih sveta. Pripravil jih je Marjan Vešligaj.

Makedonija po večkratnih neuspelih poskusih le dobiva novo sestavo parlamenta, ki naj bi ji pomagal poiskati pot iz političnega blodnjaka. Tam vstopamo v tokratne Labirinte sveta, ki se vijejo preko padca sirskega Alepa, Carigrada, ki ga je stresel nov teroristični napad, in Italije, ki je po Renzijevem slovesu na čelo vlade postavila nov obraz. Ko so v Oslu in Stockholmu podeljevali letošnje Nobelove nagrade, je za vselej umolknil glas nekdanje kandidatke za Nobelovo nagrado za mir, kraljice romske glasbe Esme Redžepove. Skozi Labirinte sveta vas bo popeljal Luka Robida.

Avstrijski volivci so glasovali, lahko bi rekli, v nasprotju s svetovnimi trendi, in za novega predsednika izvolili kandidata Zelenih Alexandra van der Bellna. Izid volitev je dober znak za Evropo, ki jo v tem letu čakajo parlamentarne volitve na Nizozemskem, v Franciji in tudi v Nemčiji. Francoske stranke, med njimi tudi protievropska in protiimigrantska Nacionalna fronta, se že pripravljajo tudi na predsedniške volitve prihodnje leto. Na morebitne predčasne volitve se pripravljajo tudi v Italiji, kjer je nedeljski referendum v pa je odnesel predsednika vlade Mattea Renzija. Oddajo Labirinti sveta je tokrat pripravila Špela Novak.