Labirinti sveta

Svet je po trgovinski podivjal še v diplomatsko vojno, potem ko se je Veliki Britaniji po napadu z živčnim strupom na dvojnega agenta Skripala in njegovo hčer pridružilo še dobra dva ducata držav, ki so izgnale ruske diplomate. Novo poglavje trgovanja s črnim zlatom se piše na energetski borzi v Šanghaju, kjer so v začetku tedna z nafto začeli trgovati v kitajskih juanih. Severnokorejski voditelj se je prav potiho odpravil na obisk h kitajskemu kolegu. Labirinti sveta pa nas tokrat peljejo tudi skozi Sibirijo, kjer se je v obsežnem požaru sproščeno družinsko druženje bliskovito spremenilo v pekel. Avtor: Luka Robida.

Ruski predsednik Vladimir Putin je s prepričljivo večino slavil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah in bo tako vodil Rusijo v še enem šestletnem mandatu. Opozicija je protestirala, iz tujine pa so prišle ocene, da Putinovi tekmeci niti niso imeli pravih možnosti, kajti ruske oblasti obvladujejo večino medijev, opozicija pa je stisnjena v kot. V Združenem kraljestvu in tudi drugje še vedno odmeva zastrupitev nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala. Na Kitajskem se je končal kongres ljudskih poslancev, ki je Ši Džinpinga izvolil za tako rekoč dosmrtnega voditelja te velike države. Svet pa se sprašuje o posledicah računalniškega programa, ki je izrabljal družabno omrežje Facebook. Avtor oddaje: Tomaž Gerden.

Za dve milijoninki oblasti. Kdo je prijazni mož, ki odkrit pogovor uvršča pred teologijo in usmiljenje pred moralo? Nemčija je po napornih in dolgotrajnih pogajanjih dobila novo vlado – staro kanclerko. Ameriški predsednik se je po seriji odpuščanj svojih sodelavcev lotil še zunanjega ministra in ga nadomestil z direktorjem CIE. Britanska premierka je za zastrupitev dvojnega ruskega agenta z nevarnim živčnim plinom obtožila Moskvo in s tem sprožila dolgotrajno britansko – rusko diplomatsko vojno. Labirinte pa bomo začeli z veliko osebnostjo, ki je pomembno zaznamovala zadnjih pet let v svetu. Kdo je ta mož, nam bo povedal avtor oddaje Matej Šurc.

Kar je bilo včeraj, danes ne velja več. Je politika splet naključij? Nas je lahko strah zaradi izjav voditeljev, ali pa je to del nastopaštva v politiki? Se bosta Donlad Trump in Kim Džong Un srečala, ker sta oba ekscentrična, ali pa za tem stoji dobro izdelana strategija, ki naj bi zbližala odnose med Washingtonom in Pekingom na račun Moskve? Odgovoro išče Marjan Vešligaj.

Javnost je šokiral umor slovaškega novinarja, ki je preiskoval zlorabo evropskih sredstev ter povezavo med vlado in italijansko mafijo na Slovaškem. Na kriminal in zlorabe niso imune niti človekoljubne organizacije, afera Oxfama na Haitiju je očitno le vrh ledene gore. Siriji naj bi pri izdelavi kemičnega orožja pomagala tudi Severna Koreja. Nemški okoljevarstveniki pa so dosegli pomembno zmago v boju proti onesnaževanju vplivne avtomobilske industrije. Več - Sandra Brankovič.

Na olimpijskih igrah odmeva nov dopinški škandal, žal s slovensko udeležbo. Po svetu pa odmeva tudi drugi škandal in sicer humanitarne organizacije Oxfam. Nekateri njeni predstavniki so namreč za njen denar najemali prostitutke. Kosovo je praznovalo deseto obletnico samostojnosti, ki ji Srbija še vedno nasprotuje. V Italiji in na Madžarskem pa se pripravljajo na parlamentarne volitve. Na münchenskem varnostnem forumu pa je prišlo do hudega, sicer pričakovanega, spora med Izraelom in Iranom. V tej državi se je žal zrušilo potniško letalo. Preživelih ni. Avtor: Tomaž Gerden.

Tudi tokrat lahko ob izteku tedna prisluhnete odzvenu nekaterih dogodkov iz sveta. Deset let po razglasitvi samostojnosti Kosova so v Prištini dobili slovensko podporo kosovski zunanjepolitični prioriteti, to je približevanju evroatlantskim integracijam. Predsednika Srbije in Hrvaške sta opravila mučno srečanje, njun pogled v svetlejšo skupno prihodnost namreč meglijo številna nerešena vprašanja, ki se vlečejo vse od razpada nekdanje skupne države. Od takrat pa – torej že več kot dve desetletji in pol – se vleče tudi vprašanje nedorečene meje med Slovenijo in Hrvaško. V Labirintih sveta bodo zavili tudi ven iz naše bližnje soseske. Avtor: Luka Robida.

V Nemčiji končno dosegli dogovor o veliki koaliciji. Na Poljskem odmeva sporni zakon o holokavstu, EU pa ima novo strategijo za Zahodni Balkan. Nemški konzervativci in socialdemokrati so po več kot štirih mesecih od volitev dosegli dogovor o veliki koaliciji. Poljski predsednik je podpisal sporni zakon o holokavstu, ki predvideva kazni za tiste, ki bi govorili o sodelovanju poljskih oblasti pri preganjanju Judov. Evropska unija je predstavila novo strategijo za Zahodni Balkan, tudi na podlagi izkušenj s Slovenijo in Hrvaško. Avtorica: Špela Novak.

Kaj imajo skupnega Rusija, obe Koreji in Slovenija? Te države tarejo težave z nacionalno zastavo na bližajočih se zimskih Olimpijskih igrah v Pjongčangu. Pod drobnogledom je kongresni nastop Donalda Trumpa, ki je sicer odstopal od njegove surove retorike, je pa predsednik precej enostransko ocenil razmere v ZDA. V ospredju sta krizni žarišči, v kateri so vpleteni Američani. V Afganistanu je zaznati vse večji vpliv talibanov, turška vojska pa je nedavno na severozahodu Sirije sprožila ofenzivo proti sirskim Kurdom, sicer ameriškim zaveznikom v boju proti Islamski državi. Avtor: Matej Šurc.

Slovenija ima samostojno zunanjo politiko,« smo slišali od zunanjega ministra Karla Erjavca, in sicer v zvezi s priznanjem Palestine. Medtem ko Evropska unija govori o mirovnem procesu, katerega cilj sta dve državi z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh, pa Združene države Jeruzalem tudi uradno priznavajo kot prestolnico Izraela. To je med svojim obiskom v tej državi večkrat ponovil ameriški podpredsednik Mike Pence. V Labirintih sveta tudi o novih ameriških protekcionističnih ukrepih in o novem napovedanem krčenju amazonskega pragozda v Peruju, kot posmeh besedam papeža, ki je med svojim obiskom te države opozoril tudi na ta problem. Več pa Špela Novak.