Labirinti sveta

Orkan Harvey je najprej z močnimi vetrovi uničeval vse pred sabo, potem pa z obilnim deževjem povzročil obsežne poplave v Teksasu in zdaj še v Louisiani. Velika naravna nesreča je terjala več smrtnih žrtev in veliko gmotno škodo. Poplave so tudi v Indiji. Drugačne vrste škodo pa povzroča severnokorejski režim, ki je ta teden spet izstrelil raketo, ki je letela čez ozemlje Japonske. Varnostni svet OZN je to najostreje obsodil, toda Severna Koreja še grozi. Avtor Tomaž Gerden.

Skoraj ne mine dan, da ne bi poročali o terorističnih napadih. In vselej slišimo sporočilo, da za njimi stojijo islamski teroristi. Po drugi strani slišimo besede voditeljev o odločenosti dokončno se obračunati z njimi. Je to res tako preprosto? Zakaj je uspeh tako pičel, če se glede tega vsi strinjajo? Ali pa se za vsem skrivajo drugačni interesi? O tem in še čem bomo spregovorili v današnjih Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.

Žal je svet v iztekajočem se tednu prizadel nov hud teroristični napad. V Barceloni je storilec zapeljal v množico in ubil več ljudi. Dve hudi naravni nesreči sta terjali na tisoče življenj: v afriški državi Sierra Leone so zemeljski plazovi po obilnem deževju odnesli domovanja z njihovimi stanovalci vred. V nižinskih delih Nepala, v severni Indiji in v Bangladešu pa je nenavadno močan monsun povzročil velike poplave. V ZDA še vedno potekajo polemike o divjanju rasistov, severnokorejska kriza se je nekoliko unesla, Venezuela pa drsi v kaos in lakoto. Južnoameriške države sicer nasprotujejo režimu Madura, vendar opozarjajo ZDA, naj v Venezuelo ne posežejo s silo. Avtor: Tomaž Gerden.

Ameriški in severnokorejski predsednik po novem govorita isti jezik. In tega bi nas moralo biti strah, saj je to jezik groženj z napadom. Svoje je s sankcijami zoper severnokorejski jedrskega programa storil Varnostni svet Združenih narodov, ki pa je domala istočasno nekaj tehtnih kritik delovanja dobil od članice preiskovalne komisije svetovne organizacije, ki preučuje kršitve človekovih pravic v Siriji - Carle Del Ponte. Ta se je zaradi neučinkovitosti in sprenevedanja Združenih narodov odpovedala funkciji. V tokratnih Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi skozi trgovinsko vojno na Zahodnem Balkanu, ki so jo z inšpekcijskimi preprekami za uvoz sadja in zelenjave sprožili na Hrvaškem, in se zadržali pri aferi zamolčanih ugotovitev o zastrupljenih kokošjih jajcih na severu Evrope. In kaj vemo o spektakularnem vlomu na slovensko veleposlaništvu v Bruslju? To boste izvedeli v prihodnjih minutah. Z vami bo Luka Robida.

Vročina, vročina, vročina, to je glavna tema tega tedna v sredozemskih in balkanskih državah, ki se topijo v novem vročinskem valu iz Afrike. Od tega tedna človeštvo ustvarja ekološki dolg, saj pretirano izkorišča planet, na kar to poletje opozarjajo tudi ekstremni vremenski pojavi. Iz dneva v dan je tudi bolj jasno, da globalnih migracij ni mogoče ustaviti. Odnosi med Washingtonom in Rusijo so zdrsnili na najnižjo raven po hladni vojni, menjave v vrhu ameriške vlade pa se odvijajo z vrtoglavo hitrostjo. Avtorca: Sandra Brankovič.

Letošnje poletje v Evropi zaznamujeta vročina in suša ter posledice le teh, kot so požari, redukcije vode in razmisleki o tem ali so posamezne vlade storile dovolj za hiter odziv. Ameriški kongres sprejema nove sankcije proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji, Evropa pa se boji, da bodo prizadele tudi njene interese. Strokovnjaki so v nasprotju z dozdajšnjimi nasveti zdravnikov ugotovili, da ni dobro zaužiti vseh predpisanih antibiotikov ampak je treba prenehati z zdravljenjem, ko se počutimo bolje. Več v tokratnih Labirintih sveta z avtorico Rajko Pervanje.

Hudi požari, ki so prizadeli Dalmacijo, le po zaslugi prizadevanj domačinov in gasilcev niso zahtevali smrtnih žrtev. Sredozemlje se sooča s humanitarno katastrofo, Evropa pa še naprej – gleda stran. Bolj kritična je do Poljske, kjer se vsem na očeh dogaja spodkopavanje neodvisnega sodstva. Katalonija pa je v pričakovanju jesenskega referenduma o neodvisnosti. Avtorica: Špela Novak.

V vročih in nevihtnih dneh letošnjega julija smo bili priče živahnemu dogajanju tudi na mednarodnem prizorišču. Vrstijo se vrhunske konference in številna dvostranska srečanja najvplivnejših svetovnih voditeljev. V ospredju je politično lomastenje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki s svojim sloganom America First, ali »Najprej Amerika« povzroča ogromno škode ostalemu svetu, medtem ko v ZDA prihaja na dan vse več dokazov o pomoči Trumpove dinastije pri ruskem vpletanju v ameriške volitve.

Minuli teden je iraška vojska iz krempljev islamskih skrajnežev iztrgala mesto Mosul. Med pomembne dogodke zadnjih dni pa ne moremo šteti srečanja slovenskega in hrvaškega premiera Cerarja in Plenkovića, ki se v Ljubljani nista dogovorila – nič. O vsem tem v zunanjepolitični oddaji Labirinti sveta. Avtor: Matej Šurc.

Slovenci in Hrvati se lahko malce oddahnemo od arbitraže. Svoje smo naredili, naj se z vročim kostanjem ukvarjajo še drugi: Evropa, Združene države Amerike. Naj se tudi tamkajšnja javnost poduči o mednarodno pravnih vprašanjih, kot smo se morali mi. Naj tudi Nizozemci in Beglijci, ali pa Američani in Kanadčani, začno reševati svoja odprta mejna vprašanja, za katera so mislili, da niso pomembna. Kdo ve, kaj se o Piranskem zalivu pogovarjata Vladimir Putin in Donald Trump? Dokler o tem govorimo mi v Labirintih sveta in se ne gledamo na CNNu, je še vse v redu. Tokrat z vami - Marjan Vešligaj.

V oddaji bomo vstopili v labirint arbitraže, odločanja o hrvaško-slovenski meji. Svet se, ne glede na odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča o meji z našimi južnimi sosedi, seveda vrti naprej. Drugo največje iraško mesto Mosul je tik pred osvoboditvijo, saj iraška vojska in njeni zavezniki v starem delu mesta napadajo še zadnje postojanke skrajnežev iz tako imenovane Islamske države. O svoji obrambi razmišlja tudi Evropa, predvsem o stroških. O tem sta govorila tudi nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen in njen ameriški gost, obrambni minister ZDA James Mattis. Generalni sekretar Severnoatlantske zveze Jens Stoltenberg pa je opozoril, da bo treba več sredstev nameniti za kibernetsko varnost. Papež Frančišek pa je na srečanju s sindikalnimi poverjeniki dejal, da bi morali v kapitalizmu veliko bolj gledati na socialne pravice zaposlenih. Avtor: Tomaž Gerden.