Labirinti sveta

V redni tedenski oddaji Labirinti sveta bomo govorili o teh temah:

Razorožila se je še zadnja teroristična organizacija v Evropi in ena od najdlje delujočih oboroženih skupin na svetu – baskovska ETA. Spodbuden dogodek se je sicer odvijal v senci novih terorističnih napadov na stari celini in na Bližnjem vzhodu. Posledično smo priče neznosnim zastojem na mejah ob vstopu ali izstopu iz schengenskega območja, kajti od petka velja evropska uredba o sistematičnem nadzoru vseh potnikov. A vse to je mačji kašelj v primerjavi z novo zaostritvijo med ZDA in Rusijo glede vprašanja, kdo v Siriji je večji terorist in koga bo treba prej izbrisati iz obličja sveta. Smejmo se, časi so resni! Avtor tokratnih Labirintov je Matej Šurc.

Zaradi živčnih plinov je v Siriji umrlo približno 100 ljudi, med njimi več kot 20 otrok. Šlo je za strahoten zločin sil sirskega predsednika Asada, je prepričana ameriška stran, ki je po ukazu predsednika Trumpa z letali napadla oporišče sirskih zračnih sil. Rusijo je pretresel teroristični napad na podzemni železnici. Novi srbski predsednik Vučić kot nekdanji radikalec govori o evropski poti svoje države. medtem pa turški predsednik Erdogan pravi, da Turčija Evrope ne potrebuje več. Skozi Labirinte sveta vas vodi Špela Novak.

Velika Britanija zapušča Evropsko unijo, vlada Terese May je sprožila 50. člen lizbonske pogodbe in začenjajo se pogajanja. Videli bomo, kaj je v resnici na pogajalski mizi, le izstop ene od držav, ali se bomo pogajali tudi o prihodnosti Unije. Zanimivo je, da ameriški predsednik Trump ploska Britancem ob njihovi odločitvi, po drugi strani pa vabi Srbe naj se v Unijo vključijo. Kje je tu Slovenija, smo bliže tistim, ki odhajajo ali tistim, ki prihajajo. O tem in še čem v Labirintih sveta.

Na predvečer 60. obletnice sklenitve Rimske pogodbe, ki je postavila temelje današnje Evropske unije, je vzdušje na stari celini precej klavrno. London je pretresel nov teroristični napad, začenja se ločitveni postopek Združenega kraljestva in Unije, voditelji nimajo vizije za prihodnost ter rešitve za begunsko in gospodarsko krizo, populizem in nacionalni egoizmi pa vse bolj rahljajo povezavo. V Labirinte sveta vabi Sandra Brankovič.

Volilci Nizozemske niso obrnili v skrajno desno, medtem ko turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Evropo še naprej bombardira s fašističnimi oznakami. Brexit je vzpodbudil še vrsto sanj drugih po izzivanju ustaljenega, verniki pa v skladu z razsodbo Sodišča Evropske unije, po novem v službi ne bodo več smeli nositi križca na verižici, če se bo tako zdelo delodajalcu. Labirinte sveta je pripravila Rajka Pervanje.

Čeprav zahvaljujoč znanstvenim dosežkom na Zemljo gledamo z novega, stotine kilometrov oddaljenega satelita, pot skozi Labirinte sveta ni videti nič manj vijugasta. S kakšno hitrostjo bodo v napredek drvele članice Evropske unije, o njihovih skupnih obrambnih ambicijah, pametnih ograjah, ki zaustavljajo migrante na poti v trdnjavo Evropa, o birokratskih preprekah v ameriške sanje ter o novih Trumpovih alternativnih dejstvih – pa v Labirintih sveta, skozi katere vas tokrat vodi Luka Robida.

Quo vadis arabski svet, Evropa in Združene države Amerike? Obeti so slabi: na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo stari konflikti, na obzorju so novi spopadi. Evropska Unija se ukvarja sama s seboj in preigrava scenarije o prihodnosti, potem ko ji je skozi stranska vrata ušla ena njenih najpomembnejših članic. A razpada Evrope s tem še ni konec. Trumpova Amerika medtem napenja mišice: napoveduje dodatno oboroževanje, kot da bi ZDA lahko ostale prve na svetu le s preštevanjem števila jedrskih raket, vojaških ladij in letal.

Je zato morda napočil skrajni čas, da ponižani in razžaljeni prebivalci planeta sami – brez pokvarjenih politik – naposled pokažejo svojo moč, stopijo iz senc in se borijo za osnovno človeško dostojanstvo – pravico do obstoja, se v tokratnih Labirintih sveta sprašuje avtor Matej Šurc.

Vse preveč voditeljev in vlad namesto, da bi se borili za pravice ljudi, izvajajo politiko razčlovečenja, da bi si pridobili politične točke ali pa odvrnili pozornost od svojih neuspehov pri zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic, sporoča generalni sekretar nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International, edino rešitev, ki bi lahko svet rešila pred erozijo človekovih pravic, pa vidi v uporu ljudi. Tokratno oddajo Labirinti sveta je pripravila Rajka Pervanje.

Tudi v tem tednu je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa poskrbela za več novic. Zaradi pogovorov z ruskim veleposlanikom je moral odstopiti predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn. Novi ameriški obrambni minister James Mattis je bil prvič na srečanju obrambnih ministrov Severnoatlantske zveze. ZDA, po njegovih besedah, ostajajo zavezane tej organizaciji, hkrati pa od ostalih članic želijo več sredstev za njeno delovanje. Ameriški predsednik je tudi prvič gostil izraelskega premierja Netanjahuja. Do sprave med Izraelci in Palestinci je še daleč. Vsaj eno skrb ima Donald Trump manj: jez v Kaliforniji ne bo popustil, na svoje domove se že vračajo prvi evakuiranci. Slovensko javnost pa je upravičeno razjezila namera, da v koroško deželno ustavo zapišejo, da je tam uradni jezik samo nemški. Kot da naših rojakinj in rojakov na avstrijskem Koroškem sploh ne bi bilo. Labirinti sveta s Tomažem Gerdenom.

Politika po večini ne velja ravno za častno opravilo, vseeno pa si mnogi želijo biti z njo čim bolj povezani. Zanimivo je, ko nekdo sam prizna, da je delo, ki ga opravlja, umazano. Tako novega ameriškega predsednika Trumpa ne moti, če se pokaže v nekoliko umazani luči, saj s tem lažje pokaže na nesnago drugih okoli sebe. Videli bomo, kako dolgo mu bo to še uspevalo. V Romuniji so želeli celo zakonsko dovoliti nekaj umazanije v politiki, a so jim to preprečili tisti, ki še verjamejo, da je nekje vendarle pravična oblast in take si tudi sami želijo. Težje je, na primer v bližnjih balkanskih državah, kjer se o pravičnosti ne govori več, kjer velja le, da mora biti politika uspešna, pa naj stane kar hoče. O uspešnosti in čistosti politike od Washintona do Moskve, pa o realnih ali nerealnih pričakovanjih, bomo spregovorili v današnjih Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Marjan Vešligaj.