Nedeljski gost

Število njegovih posedanj v močvirju je že za malenkost preseglo število noči, v katerih je Šeherezada pripovedovala napete zgodbe, a jasno je, da Markove zgodbe in razmisleki o deželi vsaj dveh hitrosti, tisočerih resničnosti in neštetih zanimivih ljudi in usod niti po naključju še niso presahnili.

V natanko 35 letih od prvega reportažnega zapisa o vaškem starinarju iz Jakobskega Dola so se široki paleti raznolikih radijskih zvrsti pridružili še dokumentarni filmi, časopisne kolumne, besedila za gledališke predstave za otroke in odrasle, v zadnjih letih tudi knjige: roman, biografija in pred dnevi še zbirka Močvirij, prerez več kot 1000 glos, objavljenih na Valu 202. V studiu, kjer je začel svojo pot, Ježkovega nagrajenca, ustvarjalca v neštetih medijskih zvrsteh, predsednika kulturnega društva pa tudi glasbenika, motorista, morebitno reinkarnacijo Alme Karlin, zagotovo pa častnega občana občine Zgornji Petrovci, gosti Jana Vidic.

Nedeljska gostja je direktorica podjetja Adria Dom in aktualna menedžerka leta Marta Kelvišar.

Podjetje, ki ga vodi, je poznano po mobilnih hiškah, ki so postavljene v številnih kampih predvsem na hrvaški obali, čeprav so prisotni v 20. državah in na treh celinah. V zadnjih letih dosegajo izjemen razvoj in 20% letno rast, kar jih uvršča med najuspešnejša podjetja v turistični industriji v Evropi.
Marta Kelvišar razkriva, kako se podjetje razvija, kaj je njeno ključno vodilo in kako je sestavila ekipo najožjih sodelavcev.

Nedeljski gost je Martin Gruzovin, sommelier, državni prvak 2018 in tržnik Guerile, biodinamične vinogradniške kmetije s Planine nad Ajdovščino v Vipavski dolini, za katero njen lastnik Zmago Petrič pravi, da je plod idej, sanj, hotenj in trme.

Kot pravi, slovenski vinarji v tujini na predstavitvah vin izpostavijo lepote Slovenije, čisto zeleno okolje in srčne ljudi, pri katerih je vino dozorelo. In da naša vina dobre občutke prenašajo v kozarec. Z njim smo se pogovarjali o modi v vinarstvu, biodinamičnih vinih, pa tudi o tem, da je vse več manjših slovenskih kleti, ki se lahko pohvalijo z odličnimi vini.

Stefan Komandarev je študiral medicino in specializiral psihiatrijo. Premamil ga je film, danes je najbolj prodoren bolgarski režiser. Njegov najnovejši film Blagine lekcije je slavil na festivalu v Karlovih Varih. Videli ga bomo lahko tudi na Liffu, Kinoatelje mu je v Gorici podelil nagrado Darka Bratine.

Komandarev je neizprosen kronist družbenega življenja. Izhaja iz grotesknosti socialne pravičnosti in ekonomske neenakosti v Bolgariji, a v njegovih filmih se lahko prepoznajo širša družbena protislovja v Evropi in svetu. Tako kot zdravnik mora tudi režiser postaviti prepričljivo in dobro diagnozo

Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.

Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. V svojem prostem času se veliko posveča rekreaciji, je odlična maratonka in triatlonka, med drugim je večkrat uspešno zaključila tudi tekmovanje Ironman.

"Dobra in sodobna knjižnica mora odgovarjati potrebam uporabnika," pravi Viljem Leban, ki je od leta 2019 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pred tem je bil direktor Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem in knjižnic v Kranju ter Tolminu. NUK ima pomembno poslanstvo in vsako leto daljši seznam nalog, ki so nacionalnega pomena, žal pa ima država precej mačehovski odnos do svoje osrednje, največje in najpomembnejše knjižnice, kar dokazuje tudi saga o gradnji NUK 2, ki se vleče že več kot štirideset let. Eno izmed vprašanj, ki jih je Viljemu Lebanu, Nedeljskemu gostu na Valu 202, zastavila Tatjana Pirc, je: "Kdaj bomo končno dočakali NUK 2?"

Paul Lendvai se je rodil leta 1929 na Madžarskem. Kot pripoveduje, je postal novinar in pozneje v madžarskem režimu končal v zaporu. Bil je brez službe in na koncu rehabilitiran. Ko se je zgodila madžarska revolucija leta 1956, se je odločil, da zapusti domovino. Prek Varšave je leta 1957 prispel na Dunaj, kjer se je ustalil. Dve leti pozneje je postal avstrijski državljan. Dvaindvajset let je bil dopisnik za londonski Financial Times. Nato pa je pisal za različne nemške in avstrijske časopise. Ustanovil je mednarodno revijo Europäische Rundschau, ki je objavljala tudi prispevke slovenskih avtorjev. Potem pa je postal urednik v zunanjepolitičnem uredništvu ORF, odgovoren za vzhodno Evropo. Pozneje je bil nekaj časa direktor, potem pa se je upokojil. Vsak teden napiše kolumno za liberalni avstrijski časnik Der Standard, večkrat na leto pa gostuje na televiziji v diskusijah o razmerah v Evropi. Napisal je skoraj 20 knjig. Ob tem je zelo vesel, da je ena izmed knjig, Orban – Novi evropski avtokrat, prevedena tudi v slovenščino.

Paula Lendvaia sta sredi poletja na obrobju Dunaja obiskala Luka Hvalc in Gašper Andrinek. Pri 94 letih je pronicljiv in brezkompromisen govorec, ki preudarno in mirno odgovarja na kakršna koli vprašanja. O Madžarski, Orbanu, slovenski osamosvojitvi, Janezu Janši, Rusiji in Ukrajini, Evropski uniji ter o tem, da sta najpomembnejši stvari v življenju svoboda in mir. Ter nekaj sreče. Ampak nikoli pa ne žrtvujte svobode za ceno miru.

Univerzitetni profesor, nevroznanstvenik in endokrinolog, pa tudi pisatelj, popotnik in navdušen gornik. Pred začetkom študijskega leta oceni kondicijo naše največje univerze, v kontekstu ljubezni pojasni vlogo genetike in spolov na delovanje možganov, v popotovanju po različnih koncih sveta pa se ustavi tudi v trenutku zgodovinskih navdihov literarnega ustvarjanja.

Glasbeni izbor Gregorja Majdiča:

Dr. Matej Ogrin, izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodja nevladne organizacije CIPRA, je zagovornik planetarne solidarnosti in trajnostnega razvoja. Čudi se mladim, ki zahtevajo avtocesto, izum prejšnjega stoletja, in dvomi v smiselnost širitve ljubljanske obvoznice ter glavnih vpadnic v prestolnico. Ob koncu tedna mobilnosti, ki ga je marsikdo praznoval čakajoč v dolgih kolonah, opozarja, da širitev cest generira le še več prometa. V luči katastrofalnih poplav v Sloveniji razmišlja tudi o nujnosti resetiranja sistema prostorskega načrtovanja.