Nedeljski gost

Po končanem študiju dramske igre na AGRFT-ju je najprej delovala kot samostojna ustvarjalka na različnih gledaliških odrih ter v neodvisnih gledaliških skupinah. Nastopila je tudi v več celovečernih, kratkih, dokumentarnih in videofilmih. Za svoje delo je bila tako doma kot v tujini večkrat nagrajena.

Foto: Radio Maribor/Boštjan Lah

Razmerja med človeško in umetno inteligence se tudi zaradi Chat GPT-ja nevarno spreminjajo, a še vedno so v naših rokah, četudi človeka najbolje spoznaš, če poskušaš narediti njegovo kopijo. "Nihče ne razume osamljene popolnosti mojih sanj," je Maša Jazbec, tudi prejemnica Jakopičevega priznanja, zapisala ob robu razstave o sintetičnih organizmih.

V nekoč rudarskih Trbovljah ob razcvetu visokotehnoloških konceptov in podjetij načrtujejo mesto akrobatov in prihodnosti. Za ljudi in robote. Z robotičarko, raziskovalko in intermedijsko umetnico Mašo Jazbec tudi o tem, kako ustvarja origamije, zakaj je pomembno branje znanstvene fantastike, kaj bo počela nova robotnica hobotnica in zakaj bi Johnny Cash lahko bil tudi iz Trbovelj.

Vodenje podjetja je pred osmimi leti prevzela od očeta. Magistrica ekonomije Sabina Sobočan se je v gradbeništvo podala z zavedanjem, da jo čakajo številni izzivi, a se jih ni ustrašila. Za 220 zaposlenih pravi, da so kot njena velika družina. Za svež, pristen in uspešen način vodenja je dobila številna priznanja, je tudi menedžerka leta.

Na najpomembnejšem športnem tekmovanju že v Riu de Janeiru in Tokiu ni bilo slovenskih veslačev. Zadnja sta v Londonu veslala Iztok Čop in Luka Špik, ki sta izjemni karieri zaokrožila z bronom v dvojnem dvojcu.

Skupaj sta osvojila poln komplet olimpijskih medalj. Prvo zlato v samostojni Sloveniji 23. septembra v Sydneyu. Ta dan je zdaj Dan slovenskega športa, v Atenah štiri leta kasneje sta bila srebrna in v Londonu leta 2012 bronasta.

Trikrat sta bila tudi svetovna prvaka ter dvakrat podprvaka. Bila sta veslača leta po izboru mednarodne zveze za izstopajoč nastop v Gifuju na Japonskem leta 2005.

Luka Špik je po koncu izjemne veslaške kariere ostal v Londonu, kjer je še zadnjič veslal na olimpijskih igrah. Zdaj je daleč od veslanja, ne samo slovenskega. Dela kot osebni trener v crossfit centru, še vedno rad obiskuje dobre rock koncerte, o katerih je velikokrat govoril že kot uspešen športnik.

Nehal je veslati zato, ker je bil v tem športu 23 let in se mu je zdelo, da je dovolj. "Dlje, kot sem bil v Londonu, bolj sem spoznaval, da mi tega ne manjka."

Proces revitalizacije gradu se je začel leta 1969, ko je Majda Kregar skupaj z Edom Ravnikarjem ml. in Miho Kerinom ustanovila poseben biro za obnovo gradu. Po devetih letih so se združili z birojem Ambient, kjer Majda Kregar še danes deluje skupinsko v soavtorstvu ali samostojno.

V drugem letniku študija arhitekture je začela delati pri prof. Edvardu Ravnikarju, kjer je imela to čast, da je lahko sodelovala pri njegovih številnih pomembnejših projektih. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja.

Doktor Dušan Plut je svoje bogate izkušnje prelil v obsežno znanstveno monografijo z naslovom Ekosistemska družbena ureditev. Ima 1.800 strani, ki jih je pisal več kot 15.000 ur.

Janez Bratovž je sinonim za sodobno slovensko kulinariko. Pred tremi desetletij, ko so bile moderne picerije in bistroji, ki so cvrli zamrznjene jedi, se je odločil za drzno potezo in odprl vrhunsko restavracijo. Od očeta si je sposodil denar, najel prostor v Domžalah in začel: “Začeli smo zelo slabo, tri mesece sem imel prazno.” Pripovedoval je o tem, kako se je s trdim delom prebil v vrh svetovne kuhinje, na katero nagrado je najbolj ponosen, kako vidi vlogo mesa v sodobni kuhinji in kako drzno se je lotil prenosa lastništva na mlajšo generacijo.

Mladim je najbolj pomemben prosti čas. Mene najbolj moti, da sem 30 let delal po 12 ali 14 ur na dan. Ampak mladina ne bo tako delala. In prav je tako.

Boštjan Videmšek pove tudi, kaj si misli o umetni inteligenci, ChatGPT, o tem, da ne prenese samoviktimizacije v novinarstvu, o prekletstvu politične korektnosti, pa o vedno tesnejših prijateljskih vezeh, o lego kockah, balastu in o tem, zakaj biti v središču zgodovine ni prijeten občutek. Z njim se pogovarja Gašper Andrinek.