Petkova centrifuga

Svoboda ima veliko obrazov. Če prisluhnemo mladi in niti ne več zelo mladi generaciji, bi prisilni samostojni podjetniki brez dopustov, bolniških nadomestil in regresov, del svoje svobode raje zamenjali za varnost.

“Ni sedanjosti, ni prihodnosti, je le preteklost, ki se vedno znova ponavlja”, je dejal ameriški dramatik Eugene O’Neill. Ponavlja se nam na evropski ravni, kjer se upravičeno bojimo izrabe pietetnih slovesnosti ob obletnici zmage nad fašizmom v aktualne dnevnopolitične namene, in kjer smo zašli v ideološke boje, za katere bi pričakovali, da smo z njimi 70 let po koncu druge svetovne vojne opravili. Preteklost se nam ponavlja tudi na nacionalni, slovenski ravni, kjer se ne moremo izvleči iz vrtinca iskanja ministrov, vpliva politike na vse pore družbe, predvsem na gospodarstvo, kjer frči obremenilna elektronska pošta, kjer so sodišča in tožilstva uspešna v lovu na majhne ribe, velike pa tako ali drugače trgajo mreže in se izogibajo trnkom. In kjer tudi umreti ni lahko.

Razlogi so … Tudi za to, da je v zadnjih desetih letih tisoč najbogatejših Britancev podvojilo svoje premoženje. In najbrž so tudi razlogi, da je Slovenija na lestvici sreče in zadovoljstva padla za 12 mest, zdaj smo na nesrečno srečnem 55. mestu med 168 državami … Včasih smo Slovenci morda celo preveč samokritični, tudi do naše pridnosti in dela. Kot da nam je 20 let kapitalizma, cepljenega s praznimi mantrami političnih prekarcev, malce skisalo možgane. Razlogi za delo in življenje so. Pesnik Ciril Zlobec jih vedno znova išče in najde tudi na pragu 70. obletnice konca 2. svetovne vojne in lastne 90-letnice.

Teden je opral Marjan Jerman.

Nad pivovarnama Union in Laško se bo, kot nekoč, bleščala rdeča zvezda, v posmeh vsem, ki so pred dobrim desetletjem v imenu slovenskega nacionalnega interesa tlakovali pot tajkunizaciji Slovenije. Pri prodaji Telekoma ni nobene gneče, pa tudi kandidatov za izpraznjena ministrska mesta očitno ni prav veliko. Pa tudi o satiri, ki se pod težo konkurence zateka v grotesko in žalostnih prdcih iz Murgel.

Politika še kako dobro obvlada žanr resničnostnega šova. To smo tri tedne lahko opazovali tudi v aferi Veberkom, ki je dobila epilog z izpraznjenim sedežem obrambnega ministra in z ugotovitvijo Janka Vebra, da je v skoraj sedmih mesecih opravil večino dela, ki si ga je zastavil za štiriletni ministrski mandat. Da je bilo v 25-ih letih od prvih demokratičnih volitev preveč resničnostnih šovov, dolgih prstov in premalo delovanja v skupno dobro, pa prehojeno pot države ocenjujejo poslanci prvega sklica parlamenta.

Ni je prvoaprilske šale, ki bi lahko presegla čudnost slovenske politične realnosti.

Klavdija Markež (SMC) bo ščitila slovenski jezik, ki se tega že resnično neresnično veseli. Zakaj se Miha Kordiš (ZL) počuti kot bi mu kdo vrgel v glavo macolo? Minister Janko Veber pa si zjutraj na kruh namaže marmelado.

Teden je za nami. Komentar bo podal Andrej Šavko.

Slovenija čisti. Eno ministrico smo že zamenjali, stolček se že maje še dvema ministroma. Čistili bomo očitno tudi na področju gospodarstva, s privatizacijo. K čistoči pozivajo tudi na občini Piran, a kdaj bodo počistili pred svojim pragom? In še en argument, da se tudi vi lotite čiščenja, ste vedeli, da sedenje lahko škoduje? Teden je opral Andrej Šavko.