Zamislimo si življenje Ljubljanskega barja skozi obdobje dveh desetletij brez vpliva ljudi. Z odgovorom na to zamišljeno hipotezo bo varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljansko barje začela opisovati dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka na Geografskem inštitutu A. Melika na ZRC-SAZU. Pri njihovi založbi je pravkar izšla skrajšana verzija njene disertacije s področja varovanja in trajnostnega razvoja kulturnih pokrajin. Od razumevanja ekosistemskih storitev je že zdaj, predvsem pa bo v prihodnosti, odvisno upravljanje kulturnih pokrajin.

Ob mednarodnem dnevu arhivov 9. junija nas je Arhiv Republike Slovenije spomnil na 60-letnico delovanja njihovega Centra za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine. Gre za tudi številčno najmočnejši tovrstni strokovni oddelek pri nas, ki tesno sodeluje z manjšimi zasedbami v NUK  in Narodnem muzeju Slovenije, hkrati pa še z raziskovalnimi inštituti in univerzo. Od leta 1990 center vodi kemičarka gostja v oddaji prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, ki je med drugim podrobneje opisala temeljni cilj rabe naravoslovnih znanj kot njihovega pristopa k ohranjanju dediščine. Pripravlja Goran Tenze.

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu oceanov (8. junija 2016), ki letos poteka z motom “Zdravi oceani, zdrav planet” smo obiskali Morsko biološko postajo Piran (NIB). Raziskovalke prof. dr. Valentina Turk, doc. dr. Patricija Mozetič in dr. Janja Francè so predstavile osnovno stanje onesnaženosti slovenskega morja oz. tržaškega zaliva, potek in okvirne rezultate monitoringa morskih voda ter povzele ključne razloge zaradi katerih je morje srce planeta.

Znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani prof. dr. Marina Dermastia,  med drugim avtorica prve referenčne knjige za biologijo rastlin pri nas (Pogled v rastline, 2007) in popularizatorica vloge znanosti, se na podlagi dolgoletnih izkušenj posveča tudi izzivu "prehranske varnosti" v našem stoletju. V pogovoru je osvetlila več aspektov tega koncepta  v mreži globalnih protislovij med proizvodnjo in razdelitvijo hrane (predvsem rastlinskega izvora) v razvitem in preostalem svetu. Pripravlja Goran Tenze.

Tokrat v oddaji vnovič opozarjamo na ekologijo izginjanja Aralskega jezera v osrednji Aziji. V obdobju od začetka 60-ih do danes se je površina takrat blizu 70 tisoč kvadr. kilometrov velikega jezera oz. enega od nekoč štirih največjih sladkovodnih bazenov na svetu, zmanjšala na današnjih približno 5% nekdanje površine. Redni profesor za ekologijo celinskih voda z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, priznani limnolog dr.Mihael Jožef Toman, je bil tam na povabilo Ruske akademije znanosti na raziskovalni ekskurziji pred pol desetletja. Takrat nam je povedal zgodbo o ekologiji tega izginjanja.

»Razvoj in uporaba metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov na krasu« je celovit naslov 3-letnega, s strani ARRS in občin Postojna in Pivka financiranega projekta v okviru zagotavljanja dodatnih vodnih virov na kraških vodonosnikih pitne vode. Projekt strokovno vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC-SAZU iz Postojne, ki ga v osvetlitvi projekta tokrat zastopa dr.Nataša Ravbar. Kontinuiteto iskanja vodnih virov v tem delu Notranjske opisuje Edi Šibenik iz KOVOD-a, ki z vodo oskrbuje postojnsko in pivško območje.

Sredi preteklega tedna sta Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Javni zavod Ljubljanski grad predstavila novo naravoslovno učno pot sredi glavnega mesta (trenutno še brez vidnih označb). Vije se od vrta na Ižanski cesti preko grajskega griča mimo vinograda pa do grajskega dvorišča. Na začetku in na koncu poti skrbno negujejo endemit "Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var.fleischmanni)", kot jo je v l.1844 izdani "Ueberſicht der FLORA KRAIN'S" (pregled flore na Kranjskem) opisal učenec ustanovitelja (Franc Hladnik) tukajšne najstarejše delujoče akademske ustanove Andrej Fleischmann (1804-1867). Mi smo se ekskurzije udeležili ter pripravili potopis iz središča glavnega mesta, v tem primeru upravičeno v znamenju letošnje mednarodno priznane zelene barve, in ob pripovedovanju dr.Jožeta Bavcona ter mag.Blanke Ravnjak spoznavali biodiverzitetno bogastvo dela središča glavnega mesta.

Najstarejše “prebivalke” našega planeta so ustvarile kisik v atmosferi. Moderni cianobakterije najbolj poznamo kot smrdljivo strupeno sluz pri “cvetenju” voda. Izr.prof.dr.Bojan Sedmak z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) jih raziskuje že desetletja. Pred leti so ga s Kitajske celo povabili v načrte za njihovo naselitev na Marsu, toda njegov raziskovalni eros ga je potegnil v zanj večje izzive. Pogovor z njim je učna ura o očem nevidnih a ključnih ustvarjalkah za življenje ustrezne atmosfere na Zemlji, ki povečini to počno v globinah resničnih pljuč planeta – oceanih.

Marca letos so po dobrem letu temeljite prenove slovesno odprli Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru. Že skoraj dve desetletji za ta del Kopra skrbi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki je decembra lani dobilo 10 letno vladno koncesijo za upravljanje. Renaturacijo približno 120 ha velikega rezervata, v katerem stalno gnezdi nekaj deset vrst ptic, skozi leto pa jih gre skozi njega tudi do dvesto vrst, opisujeta člana DOPPS, biolog Borut Mozetič, ki je pri projektu od konca 90-ih, in direktorica rezervata, ekonomistka Nataša Šalaja.

foto: Škocjanski zatok pred preureditvenimi deli; vir: https://www.facebook.com/skocjanskizatok/photos/

Popolno poznavanje geološke zgradbe ozemlja, lastne surovinske baze, zalog pitne vode, termalnih in mineralnih voda so eno od osrednjih strateških področij vsake države, tako tudi naše. Ob letošnji okrogli 70-i obletnici ustanovitve Geološkega zavoda Slovenije (ki se z omenjenim ukvarja), direktor dr.Miloš Bavec in dr.Nina Rman v pogovoru opišeta nekaj njihovih nalog, tudi javna rudniška služba med drugim, raziskav in dejavnosti, ki so si jih ob jubileju zamislili.