Današnji gost, strokovnjak za urejanje voda in hidrolog, prof. dr. Mitja Brilly (Katedra za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani), je v svojih predavanjih študentom večkrat omenjal to misel: »Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo". To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V že dolgo trajajočem projektu sodeluje tudi današnji sogovornik. V ponovitvi pogovora, ki smo ga pripravili lani spomladi, bomo primerno jesenskemu deževju obnovili temeljna spoznanja hidrologov o urejanju vodnih režimov. Pripravlja Goran Tenze.

Tokrat gostimo dve raziskovalki z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Mojco Benčina in Tino Lebar. Obe sta se nedavno vrnili iz Združenih držav. Tam sta bili del skupine mentorjev in študentov Univerze v Ljubljani, ki je dosegla prvo mesto v kategoriji dosežkov v temeljni znanosti. Gre za prestižno tekmovanje iGEM (The International Genetically Engineered Machine Foundation) na področjih sintezne biologije, ki se je iz seminarja univerze Massachussets Institute of Technology  v Bostonu leta 2003 – ekipa ljubljanske univerze je bila tam prvič pred 10 leti – razširilo v druženje 300-tih ekip z vseh pomembnejših univerz na svetu. Pripravlja Goran Tenze.

Tokrat se pogovarjamo z dvema štipendistoma slovenskega nacionalnega štipendijskega programa "Svetovne federacije znanstvenikov". L.2002 se mu je pridružila Slovenska znanstvena fundacija, ki razpisuje štipendije za doktorski in postdoktorski študij v okviru vsebin t.im. "planetarnih izzivov", med katere nedvomno sodijo vplivi klimatskih sprememb. Dr.Simon Poljanšek z Gozdarskega inštituta v LJ in doktorski študent Bor Krajnc z IJS (dva od letošnjih devetih štipendistov) se ukvarjata z vplivi klimatskih sprememb na gozdove. Direktor SZF dr.Edvard Kobal pa bo na začetku pojasnil okvir in cilj omenjenih štipendij.

V drugi polovici leta 1996 so na ljubljanski Ortopedski kliniki slovenski ortopedi in celični biologi po enomesečnem gojenju pacientovih hrustančnih celic v laboratoriju med prvimi na svetu vsadili tkivno-inženirski pripravek v pacientov poškodovani kolenski sklep. Med njimi je bil prof. dr. Primož Rožman, ki je tudi gost v oddaji, v studiu pa se mu bosta pridružila doc. dr. Miomir Knežević in dr. Lenart Girandon. Povzeli bodo dve desetletji razvoja, izzivov in omejitev enega od najbolj propulzivnih področij medicine, biologije in predvsem biotehnologije, regenerativne medicine oziroma uporabo matičnih celic v celičnem in tkivnem inženirstvu.

Tokrat o poteku projekta GRETA (Plitvi geotermalni viri v alpskem prostoru) katerega namen je izboljšati energetsko učinkovitost in trajnostno proizvodnjo t.i. plitve geotermalne energije (od 1,5m – 150 m). Slovenijo kot eno od šestih alpskih držav zastopa Geološki zavod Slovenije, tam pa sta zanj zadolžena tudi Simona Pestotnik in Jorg Prestor. V oddajo smo ju povabili po povratku s prvega skupnega srečanja udeležencev projekta na Bavarskem v začetku oktobra. Pripravlja Goran Tenze.

Mag.Sabina Kolar je prva doktorska štipendistka »Sklada Janka Jamnika«, ki so ga po tragični smrti bivšega direktorja in priznanega raziskovalca decembra 2014 koncipirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Na inštitutu se je pridružila Odseku za kemijo materialov, točneje, skupini za razvoj baterijskih sistemov pod vodstvom dr.Roberta Dominka. V pogovoru je skušala pojasniti, kako se je odločila, da z magistrske teme v okviru podiplomskega študija na FKKT v LJ – matične celice – presedla k razvoju v okviru kemije materialov.

Prejšnji ponedeljek smo spoznali, kaj so na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Golovec v Ljubljani počeli na dan odprtih vrat ob jesenskem enakonočju, 22. septembra. Danes bomo pobliže spoznali drugega oskrbnika teleskopa Vega, diplomiranega geografa Hermana Mikuža. Med drugim je glavni pobudnik tukajšnjega drugega največjega teleskopa pri nas, 60-centimetrskega pri Črnem vrhu nad Idrijo. Še več, tega in prejšnjega je sredi 70-ih let postavil sam kot navdušen mlad astronom, saj je doma prav v tistem koncu. Med drugim bomo izvedeli tudi kaj več o statusu skupine astronomov, v kateri za to dejavnost nihče ne dobiva plače, kometih (te po večini spremljajo z avtomatiziranim prenosom s Črnega vrha) in morebitni nevarnosti, da bodo trčili v naš planet.

Ob dnevu odprtih vrat AGO Golovec (astronomsko geofizikalnega observatorija FMF UNI-LJ) pretekli četrtek, 22. septembra (jesensko enakonočje), smo obiskali največji teleskop za opazovanje vesolja v državi na Golovcu v Ljubljani. Imenuje se Vega, o delu z njim, o možnostih, ki jih nudi in o rednih dnevih odprtih vrat ob letnih enakonočjih in solsticijih sta spregovorila dipl. inž. fizike Bojan Dintinjana in študentka višjih letnikov fizike na fakulteti Anja Dobravec.

Na podlagi vnovične analize določenih lastnosti je skupina raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Trstu, tržaškega observatorija za geofiziko in Morske biološke postaje Piran (Valentina Tirelli, Isabella D’Ambra, Massimo Avian, Alenka Malej in Andreja Ramšak) v Jadranskem morju dokazala nov rod meduz in ga poimenovala Mavia benovici (po uglednem nedavno preminulem hrvaškem biologu Adamu Benoviću). Pot do odkritja novega rodu meduz v pogovoru opisuje dr. Andreja Ramšak, direktorica Morske biološke postaje Piran, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo.

Tokratno oddajo namenjamo dediščinski problematiki. Natančneje, varstvu tako imenovane »vrtno-arhitekturne dediščine«, temi, ki se je je pretekli torek na gradu Snežnik na Notranjskem lotila delovna skupina za ohranjanje krajinsko-arhitekturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre po večini za stroko krajinska arhitektura, ki deluje v okviru javnih konservatorskih služb. Slabih trideset udeleženk in udeležencev z nekaj napovedanimi naslovi se je od poznega jutra do zgodnjega popoldneva lotevalo izzivov varstva dediščinske kulturne krajine v okviru veljavne zakonodaje. V oddaji govorita tudi krajinski arhitektki, konservatorki, mag. Marvy Lah Sušnik in Petra Jernejec Babič. Pripravlja Goran Tenze.