Sredi preteklega tedna je Nacionalni inštitut za biologijo poleg stavbe Biološkega središča pod Rožnikom v glavnem mestu z majhno slovesnostjo odprl novi raziskovalni rastlinjak (450 m2). Z njim NIB dobiva ustrezno delovno okolje za biološke in biotehnološke raziskave in analize v nadzorovanih pogojih. Na predstavitvi so poudarili nove sinergije znanj, ki bodo izrazite v sodelovanju tamkajšnega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo z Botaničnim vrtom Biotehniške fakultete Univerze v LJ. O teh sinergijah spregovorijo, vodja vrta, sicer najstarejše slovenske akademske ustanove, dr. Jože Bavcon s kolegico mag. Blanko Ravnjak, z opisom pridobitev za NIB pa ju dopolnjuje prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, ki je s to infrastrukturno pridobitvijo uresničil svoje dolgoletne potrebe. Oddajo pripravlja Goran Tenze.

Kako v Evropski uniji vedno bolj nastaja demokratični primanjkljaj, kakšen je in zakaj? Mednarodni raziskovalni projekt “Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja interesnih skupin v Evropi ” (pri nas ga izvaja Center za politološke raziskave na FDV Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci z univerz v Antwerpnu, Newcastlu, Utrechtu, Gothenburgu in Stuttgartu) se pri odgovarjanju na ta vprašanja osredotoča na pojasnjevanje, kako organizacijske značilnosti in nacionalni dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in značilnosti interesnih skupin v Evropi ter s tem tudi na pačenje interesnega predstavništva na ravni Evropske unije. Gostja oddaje je vodja tega raziskovalnega središča prof. dr. Danica Fink-Hafner.

Večina sodobnikov se strinja, da je družba v kateri živijo kompleksna. Poti za razumevanje in načine sobivanja te lastnosti so raznolike, a ena od njih je gotovo preverjanje, ki ji rečemo evalvacija. Če preverjamo javne politike, se temu reče evalvacija javnih politik. Kako je z njimi pri nas, ve mag.Bojan Radej, predsednik »Slovenskega društva evalvatorjev«. Koliko se je tozadevno pri nas spremenilo od konca prejšnega desetletja, torej po začetku delovanja tega čemur pravimo kriza, ponujamo v pogovoru, ki je z njim nastal l.2009 ob pobudi društva vladi. Objavljamo ga za razumevanje globine sprememb skozi čas.

foto mag.Bojan Radej

vir commons wikimedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bojan_Radej_2015.jpg

Ob sklepu evropskega meseca kibernetske varnosti - oktobra - gostimo vodjo SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Gorazda Božiča in dr. Mateja Kovačiča, strokovnjaka za vprašanja nadzora in zasebnosti v informacijski družbi s Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnmologij na IJS. Povzela bosta ključna trenutna znanja in informacije o zlorabah elektronskih komunikacijskih sredstev ter kako se z njimi soočati.

Sredi oktobra je Kemijski inštitut v LJ pripravil novinarsko predstavitev obnovljenih in pridobljenih prostorov (selitev FKKT v novo stavbo)). Nove, večje prostore je dobil tudi njihov Center za validacijske tehnologije in analitiko. Od 2014 ga vodi dr.Samo Andrenšek (prej vodja oddelka Razvoj analitike farmacevtskih učinkovin v LEK-ovem razvojnem centru v Mengšu). V pogovoru je opisal njihovo delo.

Na sliki: Samo Andrenšek © G.Tenze

Gost je vodja odseka E9 (Inteligentni sistemi) na IJS prof.dr.Matjaž Gams. Je eden osrednjih organizatorjev pravkar minule že 18.mednarodne multikonference Informacijska družba 2015, ki je potekala od konca septembra do minule srede v Ljubljani. Tokratni osrednji okvir skoraj 300 predavanj, okroglih miz, in soočanj je soočil plodne debate o inteligentnih in računalniških sistemih v praktično vseh segmentih sodobnega življenja od umetne inteligence, rudarjenja podatkov, strojnega učenja do pomena inteligentnih sistemov za Slovenijo.

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj.

Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Na odmevnem mednarodnem tekmovanju iGEM – International Genetically Engineered Machine competition – na MIT-u v Bostonu konec septembra je ekipa osmih slovenskih gimnazijcev iz sedmih gimnazij nadaljevala uspehe študentskih predhodnic z mentorjem prof. dr. Romanom Jeralo. Tokratni mentor, dr. Albin Pintar, tudi s Kemijskega inštituta, bo s kolegico dr. Marino Klemenčič (UL – FKKT), specialistko za sintezno biologijo, osvetlil, zakaj je žirija podelila zlato priznanje kot najboljši srednješolski ekipi za opis reprogramiranja bakterije, ki proizvaja biobutanol – po kemičnem ustroju podoben bencinu –, s katerim bi lahko v obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem uporabljali ta obetavni nadomestek naftnih derivatov. Pripravlja Goran Tenze.

Evropa je domovina industrijske revolucije. V okviru letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine (osrednja tema v SLO je »praznovanja«) je podtema DEKD 2015 industrijska in tehniška dediščina. Gre sicer za osrednjo letošnjo skupno temo DEKT 2015 v 32 evropskih državah. O tej pomembni sledi evropske dediščine in o tem, kako jo vrednotimo pri nas, bosta spregovorila direktorica Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri Natalija Polenec in dr. Orest Jarh, predsedniko Sekcije za tehniško dediščino pri Skupnosti muzejev Slovenije in nekdanji direktor TMS.

Metodologija je veda, novinarstvo pa veščina, ki znanstvena spoznanja prevede v večini razumljiv jezik, je na predstavitvi knjige »Metode raziskovanja v družbenih vedah« dr. Mojce Vizjak Pavšič poudaril avtor dela »Omrežje moči …«, novinar dr. Ali Žerdin. Avtorica v pogovoru pojasnjuje tri desetletja svojega sledenja razvoju matematičnih metod v statistiki (meritve lastnosti posamičnih enot) do analiz omrežij pri nas in v svetu. Te so tudi zaradi vse bolj zmogljivih računalnikov omogočile merjenje odnosov med enotami oz. omrežji (zakonitostmi v podatkih). Bolj znan primer rezultata teh metod so npr. infografike.