Razkošje v glavi

"Prispodoba učitelja kot gorskega vodnika je tista, ki me je vedno vodila na moji poklicni poti", pravi zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.

Ddr. Barica Marentič Požarnik je svoje 50-letno poklicno delovanje posvetila raziskovanju in izobraževanju o kakovostnem učenju in poučevanju. Hvaležna je za vse izkušnje, ki jih je pridobila v tujini, najbolj ponosna pa je na skupino svojih magistrskih študentov; teh je bilo 16, prav toliko jih je pri njej opravljalo doktorski zagovor. Prijatelje navdušuje s svojo radovednostjo, odprto, etično in humanistično držo ter nenehno pripravljenostjo na učenje. Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla njena monografija z naslovom Moje življenje, moje učenje.

Več o knjigi, njeni poklicni poti, poteh, ki jih je na tej poti ubrala, in tistih, ki so ji bile položene v zibelko, boste slišali v pogovoru drr. Barice Marentič Požarnik v oddaji Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

Koroški risar, ki mu je Ljubljana najlepša v jeseni

Gašper Krajnc je vse prej kot običajen človek. Čeprav je risati znal od nekdaj, se je z risanjem zares začel ukvarjati šele s 25 leti, brez predhodne strokovne izobrazbe. Že 20 let živi v Ljubljani, ki jo gleda z očmi nekoga, ki opazuje detajle, ne širše slike. Vse to je prenesel v risoroman Mestne ptice. Knjiga, ki je hkrati žanrska podzvrst stripa, razkriva subtilno izpoved nekoga, ki je želel povedati zgodbo Ambroža, človeka, ki se znajde na življenjski prelomnici, na koncu pa je narisal in zapisal svojo zgodbo. Risar Gašper Krajnc jo je Juretu K. Čoklu razkril v oddaji Razkošje v glavi.

Pionir umetne inteligence

Akademik prof. dr. Ivan Bratko je začetnik umetne inteligence pri nas in eden prvih v svetu, ki so metode strojnega učenja preverili na realnih podatkih. Že takrat z izrednim uspehom. A pred štirimi desetletji je uporabna vrednost umetne inteligence zbujala mnogo več skepse kot navdušenja. Danes je to tehnologija, ki v pomembni meri spreminja svet v katerem živimo; postaja temeljna infrastruktura, katere vpliv se primerja z elektriko ali svetovnim spletom.

Fotograf s pravosodnim izpitom

Fotograf, fotoreporter, pedagog in publicist Dragan Arrigler ni bil med tistimi, za katere s prispodobo pravimo, da »sami jurišajo na okope«. Tako je po končani osnovni šoli razmišljal o tem, da bi se vpisal na srednjo tehniško šolo, pa je prevagal očetov argument, da bo »na gimnaziji dobil širšo splošno izobrazbo«. In tudi poti do diplome na pravni fakulteti ter potem še do pravosodnega izpita si ni tlakoval sam, ampak ga je na to pot spet usmeril oče. Potem pa si je nekega dne pred prvomajskimi prazniki kupil prvi fotografski aparat in se začel najprej ljubiteljsko ukvarjati s fotografijo.

»Nikola Tesla je že sam tako neverjeten, da ne potrebuje nobenih dodatnih poveličevanj.«

Miran Perhavec je po poklicu elektrotehnik energetik in diplomirani ekonomist, po zanimanju pa predvsem predan raziskovalec Nikole Tesle, o katerem je pri založbi Sanje nedavno izdal tudi obsežno in podatkovno izjemno bogato knjigo z naslovom Nikola Tesla: potovanja, ki govori predvsem o evropskem delu Teslove življenjske poti. Raziskovanju življenja in dela tega velikega znanstvenika, izumitelja in vizionarja se sicer Perhavec posveča že vrsto let, z njim pa ga povezuje tudi družinska zgodba, saj je njegov praded iz Slunja kot eden najbolj znanih furmanov tistega prostora mladega dijaka Nikolo Teslo redno prevažal v srednjo šolo.

Upokojena arhivistka Zgodovinskega arhiva na Ptuju: "Že v antiki so vedeli in upoštevali, da je prostor, kjer so ohranjeni dokumenti, svet prostor."

"Nekoč sem bila poklicana pred sodnika za prekrške. V službi v Pokrajinskem arhivu na Ptuju namreč nismo imeli nekega pravilnika, ne spomnim se več katerega. Sodnica, ki me je poznala, mi je rekla: 'Ja, Marija, pa poiščite si neko boljše delo, bolje plačano, bolj ugledno... Bodite učiteljica ali pa kaj drugega.' Ne vem, sem rekla, gospa sodnica, jaz to rada delam, jaz uživam v tem… Res, če imaš svoje delo rad, tudi v taki črni luknji, kot je bila moja pisarna, preživiš."
Marija Hernja Masten je prejemnica Aškerčeve nagrade za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja arhivske dediščine ter posredovanja le-te javnosti, ki jo podeljuje Arhivsko društvo Slovenije.

"Počitek je zame izguba časa", pravi 88 letni izumitelj Vili Poznik

Če boste vstopili v svet izumitelja in inovatorja Vinka Poznika, boste zagotovo velikokrat slišali besedno zvezo energetski informacijski potencial. Malo hudomušno in provokativno rad reče, da se skupaj s sodelavci ukvarja s tehnologijami za tretje tisočletje. Njegovi izumi so usmerjeni predvsem k ohranjanju zdravja ljudi, živali in rastlin. Sodeluje z uglednimi strokovnjaki in ustanovami doma in po svetu, priznanj in nagrad se je v njegovi 40-letni karieri nabralo že več kot sto. Znanje je univerzalno, pravi, in pripada vsem. Za Vilija Poznika razsežnosti prostora in časa nista pomembni, počitek je zanj izguba časa, pri 88 letih pa je prepričan, da smo ljudje preveč zazrti v preteklost.

Vneti preučevalec ostankov vojaških objektov med obema vojnama

Grega Žorž se je rodil in odrastel v Ljubljani, tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo ter študiral zgodovino in geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Prvostopenjski študij na tamkajšnjem oddelku za geografijo je dokončal z delom Prepoznavanje tipov poselitve na podlagi termičnega kanala posnetkov satelita Landsat, v katerem je predstavljena povezava med temperaturnim odbojem tal in tipi poselitve v Sloveniji. Študijsko prakso med drugostopenjskim študijem je opravljal pri organizaciji Cipra Slovenija.

V drugem letniku drugostopenjskega programa je sodeloval pri projektu Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslovom Po kreativni poti do praktičnega znanja. Leta 2017 je magistriral iz smeri regionalno planiranje in ruralno-urbane študije z geoinformatiko na oddelku za geografijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani ter za magistrsko delo Varovanje rapalske meje in vojaška navzočnost na območju XI. Armadnega zbora prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Zaradi zanimanja za kulturno dediščino ter prepleta službenih nalog z vsebinami geografskih informacijskih sistemov se je septembra 2017 zaposlil na Direktoratu za kulturno dediščino pri EU projektu eDediščina.

Od gimnazijskih let naprej je ljubitelj zgodovine ozemlja Slovenije, preučevalec rapalske meje ter soustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva Rapalska meja.

Člani Zgodovinskega društva Rapalska meja prirpavljajo tudi vodene pohode in oglede vojaških ostalin iz obdobja med obema svetovnima vojnama.

Člani Zgodovinskega društva Rapalska meja tudi sami  vneto raziskujejo vojaške objekte Alpskega zidu in Rupnikove linije.

Grega Žorž ob arhivskem delu preživi veliko časa tudi na terenu, raziskovanja pa dopolnjuje z uporabo najsodobnejše laserske tehnologije LiDAR. Eden izmed digitalnih projektov je recimo ureditev tematske poti po Podbrdu, ki je nastala v okviru LAS projekta Mrouce cajta.

Moč digitalizacije  se kaže tudi pri odkrivanju vojaške dediščine. Zanimiv vpogled v dogajanje na planini Polog nad Tolminom si lahko ogledamo v spodnjem videoposnetku, ki ga je pripravil Grega Žorž.

Poglobljen opis dogajanja na planini Polog pa je dosegljiv na spletni strani: https://www.rapalskameja.si/polog/

Eden izmed konjičkov Grege Žorža so tudi pokrajinska fotografija in različni kartografski projekti.

Grega Žorž zelo rad potuje po svetu.

Zgodovinarka, ki ima rada zgodbe

Deklica Neli, ki je odraščala v stari hiši v Rožni dolini v Ljubljani, je zelo rada poslušala dedkove poučne zgodbe, ki jih je znal njen »deda« spretno zaviti tudi v celofan domišljije. Najprej o imenih in vrstah rož, ki so rasle ob njuni sprehajalni poti, potem o živalih, ki so tu in tam pritekle iz bližnjega gozda, kmalu pa tudi že o hišah, cerkvah in gradovih ter o »čisto pravih« cesarjih in cesaricah, ki so nekdaj krojili usodo Evrope. Tako se je Kornelija Ajlec že v osnovni šoli odločila, da bo študirala zgodovino, pot do tega cilja pa so ji med drugim tlakovale tudi dedkove poučne zgodbe…

»Če skušamo uiti smrti, nam uide tudi prava vedrina sveta,« pravi profesor filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti

Dr. Janko Lozar Mrevlje je profesor filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer že okrog 15 let predava fenomenologijo. V svojem raziskovanju se prek avtorjev, kot sta Friedrich Nietzsche in Martin Heidegger, posveča predvsem vprašanju človekovih razpoloženj, med katerimi posebno mesto namenja vedrini. Prav fascinacija nad to svetlo platjo našega bivanja ga spremlja tudi v njegovem siceršnjem življenju - vse od njegove mladosti v okolici Črnomlja pa do predavalnic Filozofske fakultete, kjer celo o najbolj kompleksnih filozofskih smereh govori z dobršno mero humorja. Janka Lozarja Mrevljeta je v eno od preteklih oddaj Razkošje v glavi povabila Alja Zore.