Studio ob 17.00

Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo.

Gostje:

Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj;

Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin;

Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.

Katastrofalni požar na Krasu je prisilil pristojne k pospešenemu odločanju o nakupu dodatnih letal ali helikopterjev za gašenje iz zraka. A kako ob tem uskladiti vse interese različnih služb, ki so odvisne predvsem od helikopterske pomoči? Je država sposobna kupiti in vzdrževati gasilska letala? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovila situacija, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem v reprizi pogovora voditelja Jureta k Čokla s predstavniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter pristojnih ministrstev.

Gostje:

Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo;

Gregor Dolinar, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije;

Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije;

Robert Sabol reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.

Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada?

O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje:

dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu;

dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem;

dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani;

Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.

Za nekaj več kot 194 tisoč učencev in približno 79 tisoč dijakov se začenja novo šolsko leto. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikoronske ukrepe so nadomestila priporočila stroke. Pouk se začenja brez omejitev in z željo, da bi ostalo tako, pa tudi, da bi po dveh letih, zaznamovanih s covidom, odločevalci znova začeli reševati druge probleme vzgoje in izobraževanja. Skrbita predvsem velik kadrovski primanjkljaj in psihosocialne posledice epidemije pri šolarjih. O tem na prvi šolski dan v Studiu ob 17-ih z Juretom Čepinom.

Slovensko javnost znova pretresajo izpovedi, pričevanja in številne hude obtožbe o spolnem nasilju. Aktualna afera v kulturniški sceni pa nikakor ni osamljen primer. Spolno nasilje je obsežno, dogaja se v vseh družbenih sferah, tako žrtve kot priče pa mnogokrat molčijo. O tem, zakaj je tako, kako opolnomočiti in zaščititi žrtve, kako prekiniti molk in ustaviti družbeno toleranco do spolnega nasilja, voditeljica Tita Mayer s sogovorniki.

Gostje:

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo;

Neža Miklič iz Generalne policijske uprave;

Nika Kovač iz Inštituta 8.marec;

gledališka igralka Iva Babič;

duhovnik Janez Cerar.

Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu.

Gostje:

dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani;

dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar;

dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga gostita Slovenija in Poljska, se je začelo. Gre za enega od najbolj pomembnih mednarodnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah tekmuje 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Katere turistične in športnorazvojne možnosti se odpirajo s tem? Kaj lahko pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih merilih bomo presojali, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Anjo Hlača Ferjančič.

Po vsej Evropi so odmevala svarila o koncu izobilja in desetletju mrzlih zim, ki grozijo zaradi energetske krize. Prvi domači ukrepi za blažitev posledic so sprejeti, znižanju DDV-ja se v parlamentu te dni ni nihče upiral, težje bo, ko bo v proračunu zmanjkalo denarja. Sprašujemo se tudi o krizi preskrbe s hrano - jo bo preprečil nov strateški načrt kmetijske politike? Vlada je po sestanku z ravnatelji napovedala normalizacijo življenja v šolah, zaradi izgub v bolnišnicah pa je razglasila izredne razmere v zdravstvu in prvega moža ljubljanskega UKC pozvala k odstopu. Kaj je v ozadju? Med zunanjepolitičnimi temami o brezupnega pol leta ruske agresije v Ukrajini. Kritični pregled tedna z Majo Derčar.

Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti.

O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.