Studio ob 17.00

Vročinski šoki in ekstremni pojavi so vse bolj pogosti, odločnejšega ukrepanja pa še vedno ni. ZDA naj bi sicer do konca tedna potrdile doselj največje načožbe za podnebne ukrepe, kar pa je za zdaj zgolj pozitiven signal. Zagotovo so prvi na vrsti odločevalci in korporacije, a bomo morali svoje navade spremeniti tudi posamezniki. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.

V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.

Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.

Suša v kmetijstvu se bo, kot kažejo napovedi, nadaljevala tudi v avgustu. Po prvih ocenah bo izpad pridelkov v kmetijstvu v povprečju 50 %, najbolj sta prizadeta koruza in travinje. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da bodo pospešili postopke za izplačilo odškodnin prizadetim kmetom v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. A potrebne so dolgoročne rešitve. O namakanju in drugih prilagoditvah na sušo voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki.

Gostje:

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije;

dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje;

dr. Marina Pintar, strokovnjakinja za področje namakanja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Istospolni pari se tudi v Sloveniji lahko poročajo in skupaj posvojijo otroka. Tako je odločilo Ustavno sodišče, ki je v svoji odmevni odločitvi ugotovilo, da je doslej veljavna ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in skupnih posvojitev, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Vlada je sredi julija v Državni zbor že posredovala spremembe družinskega zakonika, s katerim napoveduje odpravo neustavnosti. Kaj ta odločitev ustavnih sodnikov pomeni za istospolne pare pri nas? Kakšne spremembe družinskega zakonika predlaga vlada? Kako bo s posvojitvami otrok? Kakšni so argumenti nasprotnikov ustavne odločbe? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki.

Gostje:

Simon Maljevac, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;

Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra;

Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda;

Branko Grims, poslanec Slovenske demokratske stranke.

S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa.

Gostje:

Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije,

Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije,

Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica,

Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami?

O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje:

dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani,

dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani,

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj.

.

Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.

Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona.

Gostje:

Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje,

Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice,

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege,

Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ,

Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.

Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki.

Gostje:

Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor,

Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda,

Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda,

Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU.

Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.