Studio ob 17.00

Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.

Gostje:

Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik,

Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti,

Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.

Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije?

O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje:

Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru,

Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo,

Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.

Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.

Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost, delovno aktivnih je več kot 920.000 ljudi, in zgodovinsko nizko brezposelnost, brez zaposlitve je manj kot 54.000 ljudi. Delodajalci na domačem trgu ne morejo več dobiti delavcev. Enake težave imajo povsod po Evropi. Delodajalci se zato zavzemajo za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja. Kako jim odgovarjajo pristojni na različnih ministrstvih in kaj na njihove predloge pravijo sindikati? Kateri tujci že delajo pri nas in zakaj so za nekatere ponudnike dela privlačni Filipinci? Vse to v tokratni oddaji, sestavljeni iz prepleta različnih mnenj in predlogov. Avtorica je Urška Valjavec.

V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti.

Gostje:

- dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,

- Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,

- Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.

Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki.

Gostje:

- dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve,

- dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede,

- Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu,

- Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Čeprav je državni zbor minuli teden po nujnem postopku sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, s katero želi zakonodajalec ustaviti razgradnjo RTV, preprečiti njegovo politizacijo, zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost ter ustvariti razmere za institucionalno in programsko avtonomijo javne radiotelevizije, pa poznavalci napovedujejo, da bo pot do uveljavitve sprejetih sprememb najverjetneje dolga in trnova. Kakšne spremembe prinaša zakon, kakšni so odzivi nanje in kdaj se bodo tudi dejansko uveljavile? O vsem tem v Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tatjano Pirc.

Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.

Slovenske gore, v katere se vsako leto odpravi približno 1,7 milijona pohodnikov, so že pred vrhuncem sezone množično obiskane. Zato je vse več gorskih nesreč, statistika ni spodbudna, vse več je reševanj tudi zaradi bolezenskih stanj. Gorski reševalci, ki na leto opravijo več kot pet tisoč prostovoljnih ur, in helikopterske posadke so zelo obremenjeni. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija obiskovalce gora pozivajo k odgovornosti in pravi izbiri poti. Zaradi vse bolj obleganih priljubljenih gorskih vrhov si Planinska zveza Slovenije in drugi deležniki prizadevajo tudi za preusmerjanje obiskovalcev. O vsem tem iz Mojstrane z gosti in voditeljico Aljano Jocif.

Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.