Zaradi trendov in zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje se tudi v Sloveniji pospešeno razvija trg električnih vozil. Kako razviti smo na tem področju? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem v reprizi pogovora voditeljice Urške Jereb z gosti.

Gostje:

– Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu,

– Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije,

– Dušan Lukič, Porsche Slovenija,

– Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost,

– Tomaž Katrašnik, profesor na ljubljanski strojni fakulteti.

Teden dni pred začetkom novega šolskega leta na pristojnem ministrstvu zatrjujejo, da so nanj dobro pripravljeni. Z Zavodom za šolstvo so na podlagi izkušenj preteklih dveh let pripravili novo, prenovljeno publikacijo z opisi različnih modelov šolanja v času koronavirusa. Znano je, da se šolsko leto začenja po modelu B, s prisotnostjo vseh učencev in dijakov, a ravnatelji še vedno pogrešajo konkretna navodila in zakonske podlage za izvajanje vladnih odlokov, predvsem za preverjanje pogoja PCT in za samotestiranje. O ukrepih, ki bodo veljali septembra, in predvidenih modelih šolanja v Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom in predstavniki šolstva.

Gostje:

- Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,

- Gregor Pečan, predsednik Združenja osnovnošolskih ravnateljev,

- Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo,

- Nives Počkar iz Društva ravnateljev srednjih šol,

- Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.

Javna razprava o strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 je pokazala, da kmetje branijo sredstva, ki jim predstavljajo dohodkovno podporo, in ne želijo, da se jih premešča na program razvoja podeželja, iz katerega so šle podpore naložbam. Nova postavitev kmetijske politike bo prinesla nov razrez sredstev. Zakaj bodo v prihodnje nekateri dobili manj in drugi več? O dilemah v zvezi z izvedbo kmetijske reforme bomo govorili (v ponedeljkovem) Studiu ob 17-ih neposredno s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Voditeljica bo Jernejka Drolec.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Predor Karavanke ob konicah prevozi 40 tisoč vozil na dan. Ob odprtju pred 30-imi leti je bil med najsodobnejšimi in najbolj varnimi, zdaj pa je edini enocevni avtocestni predor, po katerem teče promet v obe smeri, in je že zato nevaren. Kdaj bo zgrajena druga cev, ki jo sofinancira tudi Evropska unija? Dela so se začela pred enim letom. Koliko je do preboja in zakaj bodo na avstrijski strani na meji že prihodnji mesec? O delih v težkih geoloških razmerah in nevarnosti vdora vode, pa o izkušnjah, pridobljenih ob graditvi prve cevi, v terenskem Studiu ob 17.00 s karavanškega gradbišča z voditeljico Alenko Terlep.

Gosti:

- Boštjan Rigler, član uprave DARS, zadolžen za področje novogradenj,

- Milan Črepinšek, namestnik vodje nadzora gradnje druge cevi predora Karavanke (Projekt d. d., Nova Gorica),

- Anton Marinko, vodja nadzora gradnje prve cevi predora Karavanke.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Politične posledice prve svetovne vojne so bile za Slovence po večini katastrofalne – rapalska meja nam je vzela Primorsko, plebiscit pa Koroško. V teh okoliščinah je tako rekoč edino svetlo točko predstavljal 17. avgust 1919, ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. A ta uspeh še zdaleč ni bil samoumeven, saj je bil pred letom 1914 od vseh naših pokrajin prav na levem bregu Mure slovenski narodni projekt institucionalno precej slabo razvit, slovenski ljudje pa, zahvaljujoč madžarskim agresivnim raznarodovalnim politikam, pod hudim pritiskom. Kako se je torej med Prekmurci oblikovala slovenska narodna identiteta, kako bi se lahko zgodovina obrnila tudi precej drugače in kako poteka življenje v Prekmurju danes, ob prekmurskem prazniku preverjamo v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravljajo Lidija Kosi, Andrej Stopar in Goran Dekleva.

Po 20-letnih prizadevanjih Združenih držav Amerike in zaveznikov, da bi vzpostavili delujočo demokracijo v Afganistanu, so včeraj talibani brez večjega odpora tamkajšnje vojske vkorakali v glavno mesto Kabul in prevzeli oblast. Predsednik Ašraf Gani je zapustil državo, beži tudi tuje diplomatsko osebje. Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pripisujejo katastrofalno politično potezo, ko je z vztrajanjem glede hitrega ameriškega umika iz Afganistana državo in njene ljudi prepustil krutemu talibanskemu režimu. Kaj se je dogajalo v Afganistanu v zadnjih dneh, zakaj se je zavezniška misija tako klavrno končala, kakšne bodo posledice za ameriško administracijo in za mednarodno skupnost? Studio ob 17-ih pripravlja Blaž Ermenc.

Gosti:

- dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,

- Ervin Hladnik Milharčič, novinar in komentator časnika Dnevnik,

- Vasja Badalič, pisec, poznavalec Afganistana,

- dr. Vladimir Prebilič, profesor obramboslovja

Z oglašanji naših dopisnikov Karmen Švegl (Bližnji vzhod) in Andreja Stoparja (ZDA).

Sredi turistične sezone se epidemiološka slika hitro poslabšuje. Če se bo tako nadaljevalo, bi imeli septembra pri nas lahko že 2 tisoč 200 okužb na dan in 500 ljudi s covidom v bolnišnicah. Pristojni ne načrtujejo zaprtja države, pritiskajo pa v smeri cepljenja oziroma izpolnjevanja enega izmed pogojev PCT. V vročem in vremensko nestabilnem tednu so nas streznili sklepi Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Pogledali bomo v nemirni Afganistan in onkraj avtokratske utrdbe beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Pred koncem tedna bomo spomnili na najnovejše spremembe prometne zakonodaje in opozorila, pogled nazaj bo namenjen tudi navdušenim sprejemom olimpijskih športnikov. Prisluhnite Tedenskemu aktualnemu mozaiku z voditeljico Jernejko Drolec.

Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva, speleologi raziskujejo skoraj šest desetletij, saj prav v visokogorskem krasu najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove. Jamarji iz različnih društev so se pred dnevi vrnili z letošnjega tabora. Kakšna so nova odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče, je brezno morda globoko dva tisoč metrov? Prisluhnite Studiu v živo z voditeljico Alenko Terlep.

– Matic Di Batista, jamar, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana,

– Špela Borko, speleobiologinja, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana,

– Klemen Mihalič, jamar, Jamarski klub Novo mesto,

– dr. Jurij Kunaver, geograf, raziskovalec Kanina.