
Sign up to save your podcasts
Or


Kmetijske zadruge na trgovske police praviloma prinašajo kakovostne izdelke kratkih verig s sprejemljivo ceno za potrošnike. Nekatere zadruge so še vedno tudi lastnice deležev v živilski industriji zapravile, večina je te že zapravila, a še vedno od kmetov odkupijo okoli 80% pridelkov, predvsem mleka, goveda in žita. Zadružništvo na Slovenskem letos praznuje 150 let in te izkušnje bi lahko v večji meri uporabili tudi za obvladovanje prehranskih izzivov, ki se zaostrujejo zaradi draginje in oviranih dobavnih poti. O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti.
Gostje:
- Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije,
- dr. Emil Erjavec, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
- dr. Žarko Lazarević, Inštitut za novejšo zgodovino,
- Slavko Petovar, direktor Kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci.
Slovenska zakonodaja, smernice in kodeksi ne puščajo dvoma: politika in upravljanje državnih podjetij sta ločeni, politika se mora pri kadrovanju omejiti na izbor nadzornikov Slovenskega državnega holdinga ali nadzornikov tam, kjer jih imenuje vlada. Kot vemo, pa se nobena oblast ne odreče kadrovskim posegom v praktično vseh podjetjih s kapitalsko naložbo države. Med najbolj razvpitimi primeri so Pošta Slovenije, Intereuropa, slaba banka, energetska podjetja ali Telekom Slovenije. Kaj počne politika, česar ne bi smela? Lahko predsednik uprave, ki ga je podprla oblast, vladajoči stranki donira mesečna nakazila? Je običajno, da se za vodilna mesta v državnih podjetjih izbere ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz statuta družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi spremenili način kadrovanj? Voditeljica Maja Derčar odpira razpravo o tem odprli z izkušenimi sogovorniki in odgovornimi osebami.
Sogovorniki:
- Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije,
- Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije,
- Boris Novak, direktor Energetike Maribor, nekdanji generalni direktor Pošte in glavni neizvršni direktor DUTB,
- dr. Janez Žlak, predsednik uprave SDH.
Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če bistveno ne spremenimo svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet? Kako – če sploh – težave rešuje pospeševanje proizvodnje in uporabe električnih vozil? Prometne nesreče vsako leto povzročijo milijon 200 tisoč smrtnih žrtev na svetu, posledice onesnaženega zraka pa še veliko več žrtev zaradi kroničnih bolezni. Primeri dobrih praks spodbujanja kolesarjenja in hoje obstajajo, tudi pri nas. Kako jih razširiti, da postanejo prevladujoč način mobilnosti v mestih?
O vsem tem voditeljica Špela Novak z gostoma v studiu in sogovorniki na terenu:
- Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora o projektu Varna pot v šolo,
- okoljevarstvenik Jonas Sonnenschein,
- naš dopisnik iz EU Igor Jurič o projektu 100 pametnih in podnebno nevtralnih mest.
Gosta:
- Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus,
- dr. Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.
Kako je nastajala Slovenika, kako se je ob graditvi kalila stroka in kakšne so naše avtoceste danes
Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza - Tita na Verdu.
Gostje:
– Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij,
– Lado Prah, nadzorni inženir pri graditvi Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a,
– Boštjan Rigler, član uprave DARS-a,
– Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.
From the publisher's feed

16 Listeners

10 Listeners

2 Listeners

2 Listeners

4 Listeners

10 Listeners

2 Listeners

2 Listeners

6 Listeners

4 Listeners

1 Listeners

4 Listeners

4 Listeners

7 Listeners

31 Listeners

0 Listeners

2 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

4 Listeners