V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.

Predsednik republike postaja vse bolj pomemben in ugleden položaj. Kakšna je dediščina Sergia Mattarelle, kdo ga bo nasledil in kakšna je država, ki jo bo vodil?

V Italiji se je ta ponedeljek sešla tisoččlanska skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo po sedmih letih za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo?

O vsem tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih voditelj Blaž Ermenc z gosti ter v posnetem pogovoru senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc.

Gostje bodo:
– Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija v Rimu,
– Bogdan Benko, nekdanji slovenski veleposlanik v Rimu,
– Bojan Brezigar, novinar in publicist.

Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.

Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki.

Gostje:

– dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona,

– dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede,

– Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija,

– Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.

Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin?

O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar.

Gostje:

- Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije,

- Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje,

- Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99,

- Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija – podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot sta pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k Pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, se Zahod ne odzove. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih znova v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in našimi dopisniki po svetu.

Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19.

Gostje:

- infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana,

- epidemiologinja Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje,

- imunolog Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.

Brutalno naraščanje števila okuženih z novo različico koronavirusa – supernalezljivo, a manj ogrožajočo za posameznika – je znova zamajalo temelje družbe. Tokrat manj kot stanje bolnikov zaradi bolezenskih odsotnosti in karanten zaposlenih skrbi delovanje podsistemov – predvsem sta za zdaj predvsem zdravstva in šolstva. V teh kaotičnih časih se politika ogreva za volitve – nekateri amatersko, drugi brezkompromisno in surovo. Komentiramo tudi fiasko z elektronskim naročanjem na upravnih enotah, ki ni dobra popotnica načrtom za digitalizacijo države in gospodarstva.

V različnih oblikah so potekala pogajanja med Zahodom in Rusijo, a brez uspeha in brez upanja na skorajšnji preboj. Rusija je postavila zahteve, ki jih Zahod ne more sprejeti. Sprašujemo se, kako daleč je Putin pripravljen iti in, kakšne nauke so dali dogodki v Kazahstanu. o teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu z Lukom Robido.

Avtomobilska industrija je pred dvema največjima izzivoma v minulih desetletjih. Po eni strani so zaradi pandemije prekinjene dobavne verige, zato ima resne težave pri zagotavljanju polprevodnikov oziroma čipov, kar vodi v pomanjkanje vozil na trgu. Po drugi strani ljudje in oblasti od avtomobilske industrije pričakujejo zeleno preobrazbo in prehod k okolju prijaznim tehnologijam tudi v vozilih. Na področju elektrifikacije voznega parka Slovenija še posebej izrazito zaostaja. O razmerah, težavah in priložnosti voditeljica Urška Jereb z našo dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž in sogovorniki v studiu.

Gostje:

- Jožko Tomšič, predsednik sekcije za osebna motorna vozila in generalni direktor skupine Emil Frey,

- Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS,

- Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Zimska sezona na koroških smučiščih je v polnem zagonu, tudi poleti na Koroškem pričakujejo povečini domače goste. Kako tam ravnajo v spremenjenih okoliščinah zaradi pandemije? Bodo znali izkoristiti priložnosti, ki jih odmaknjenost regije ponuja za butični turizem? Zdaj po vzoru Avstrije stavijo na kolesarski turizem in orjejo ledino v gorskem kolesarskem turizmu. Kako bodo oplemenitili evropski denar, ki ga prinašata nov večletni proračun Unije in sklad za okrevanje, in ali je to dovolj za novo uspešno zgodbo? O teh in drugih razvojnih priložnostih in pasteh turizma v regiji voditeljica Metka Pirc s sogovorniki terenske oddaje z Raven na Koroškem.

Gostje:

- Anej Štrucl, koroški gorskokolesarski vodnik, pobudnik rekreativno – tekmovalnega festivala Črna lukna, iz družine pionirjev slovenskega mtb turizma,

- Boštjan Paradiž, direktor slovenjgraške družbe Vabo, ki ima v lasti smučišče Kope in je največji ponudnik turističnih kapacitet na Koroškem,

- Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi,

- Primož Vodovnik, zadolžen za področje turizma pri Regionalni razvojni agenciji Koroška.

Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.

Gostje bodo:

- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,

- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,

- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,

- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.