Studio ob 17.00

Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.

Predstavljamo novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na koalicijsko pogodbo

Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec ob pomoči novinarskih kolegov.

Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj?

O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje:

- Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj,

- Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta,

- Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Komentiramo sveže bruseljske napovedi in doslej nakazane načrte nove vlade

Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4-odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo dražje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj?

O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje:
– Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj,
– Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta,
– Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija.

Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.

Izvoljena prva predsednica državnega zbora v samostojni Sloveniji

Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. V načrtu je bila tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat je v parlamentu zastopanih samo pet političnih strank. Najmanj doslej. V oddaji smo povzeli in komentirali vse, kar se je dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Ta tlakuje tudi pot oblikovanju nove vlade, napovedani za začetek junija.

Dogajanje smo pospremili z oglašanji naših novinarjev iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa je bil ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.

Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu.

Gostje:

- Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja,

- Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,

- Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

O koristih, pasteh in načinih za obvladovanje cen naftnih derivatov.

Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu.

Gostje:
- Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja,
- Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,
- Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.

Gostje:

- Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec,

- Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

- Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,

- Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.

Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.

Brezbrižnost, koristoljubje in pohlep so vzrok za okoljski kriminal po vsej državi. Kdo je odgovoren in kaj je treba spremeniti.

Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.

Gostje:
– Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec,
– Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
– Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
– Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.

Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.

77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti.

Sogovorniki:

- dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede,

- dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi,

- Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve,

- Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.

Rusija ne pušča upanja za umirjanje razmer, Zahod brez učinkovitih rešitev

Sedeminsedemdeset let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se, kot da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Ničesar od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti.

Sogovorniki:
– dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede,
– dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi,
– Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve,
– Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.

Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji?

O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje:

– dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA),

– dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti,

– dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Unija je zrasla na dogovoru, ki naj bi preprečil vojno na evropskih tleh. Bo vojna v Ukrajini spodkopala ali utrdila njene temelje?

Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, toda omenjeni vrednoti se zdita ogroženi bolj kot kdaj prej v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in mednarodnih izzivih ter katere spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini sredi Evrope? Kaj so glede prenove Unije v okviru posebne konference predlagali evropski državljani in zapisali v poročilo, namenjeno najprej voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji?

O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj, dopisnica Mojca Širok in gostje:
– dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA),
– dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti,
– dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma.

Gostje:

- Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov,

- Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje,

- Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu,

- Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.

So se udejanjile optimistične napovedi o hitri dodelitvi pomoči in zaposlitvi ter enostavni vključitvi otrok v vrtce in šole?

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Jevgenijem Gorešnikom, Ukrajincem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma.

Gostje:
– Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov,
– Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje,
– Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu,
– Primož Jamšek s Slovenske filantropije.

V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.

Gostje:

- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,

- Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,

- Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,

- Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,

- Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Nove tehnologije prinašajo tudi nove oblike nasilja. Kako ustaviti spiralo nasilja in kako ga preprečiti?

V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.

Gostje:
- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,
- Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,
- Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,
- Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,
- Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.