Studio ob 17.00

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih.

O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.

Z dijaki bežigrajske in profesorjem kranjske gimnazije o drugem maturitetnem romanu in primerjavi s Čudežnim Feliksom.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je "velik", kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih.

O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad, Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič, ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.

Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.

Kritični pregled tedna

Po 50 dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka Moskva in uporno pristaniško mesto Mariupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.

Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki.

Gostje:

- dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa,

- Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo,

- Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,

- Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže,

- Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

Ali graditev kolesarskih poti in pravil v prometu pri nas spodbuja uporabo kolesa namesto avtomobila?

Kolesarjenje velja za eno izmed do okolja najprijaznejših oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vse pomembnejša dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki.

Gostje:
– dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa,
– Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo,
– Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,
– Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže,
– Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.

Pred volitvami v državni zbor s predstavniki neparlamentarnih list

Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor.

Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.

S profesorjem in dijaki II. gimnazije Maribor o prvem romanu in tokratnih prilagoditvah eseja

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita, maturitetni esej, kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor.

Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Nina Kujundžič Lukaček, Filip Borec in Luka Frim.

Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti.

Gostje:

- dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede,

- Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji,

- dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.

Kakšen pečat je zdajšnji predsednik pustil po prvem mandatu, bo Francijo vodi še pet let?

Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti.

Gostje:
– dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede,
– Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji,
– dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.

Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru.

Kritični pregled tedenskega dogajanja

Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru. Prisluhnite nam.

Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki.

Gostje:

- Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,

- Boštjan Rigler, član uprave DARS,

- Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,

- Edo Škufca, član uprave CGP.

Kakšne bodo posledice pomanjkanja in podražitev surovin in energentov? Aneksi? Zapiranje gradbišč?

Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki.

Gostje:
– Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,
– Boštjan Rigler, član uprave DARS,
– Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,
– Edo Škufca, član uprave CGP.

Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.

Pred volitvami v državni zbor smo soočili predstavnike parlamentarnih strank o ekonomskih politikah

Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, je bila tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, so soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.

Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem.

Gostje:

- Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik,

- Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si,

- Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec.

V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.

Koroška ponuja dobre in slabe zglede

Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale, voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem.

Gostje:
– Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik,
– Sandi Markon, lastnik IT-skupine Stroka.si,
– Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec.

V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.