Studio ob 17.00

Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.

Gostje:

- Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja,

- Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik,

- Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja,

- Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.

Na nasprotnih bregovih dolgoletni premier Viktor Orban in skupen kandidat opozicije Peter Marki-Zay

Madžarski volivci so na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirali med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid, a je nato Viktor Orban prepričljivo zmagal še četrtič zapored. Kam se bo na volitvah obrnila Madžarska, še dlje stran od Bruslja? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.

Gostje:
– Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja,
– Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik,
– Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja,
– Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.

Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

Kritični pregled dogodkov tedna

Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni po večini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Samo nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to, glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno, Slovenski paviljon več kot 700.000 obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa?

O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane.

Gostje:

- Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje,

- Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj,

- Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020,

- Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, zadolžena za Expo Dubaj.

Ob koncu svetovne razstave iz Dubaja in Ljubljane o (ne)izkoriščenih priložnostih za gospodarstvo in državo

Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno. Slovenski paviljon se lahko pohvali z milijonom obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa?

O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane.

Gostje:
– Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje,
– Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj,
– Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020,
– Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, odgovorna za Expo Dubaj.

Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija.

V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.

Pred volitvami v državni zbor prvič soočamo predsednike vseh strank oziroma list

Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija.

V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.

Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.

Z Boštjanom Vasletom o evropski in slovenski monetarni politiki

Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.

Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo?

Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti.

Gostje:

- dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,

- Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije,

- Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom,

- Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.

Pred svetovnim dnem zavedanja o avtizmu o sodelovanju in skrbi za osebe s to motnjo

Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izrazijo?
Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti.

Gostje:
– dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije,
– Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom,
– Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.

Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.

Pregled tedenskega dogajanja

Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili smo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.

Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden.

O tem voditelj Luka Robida in gostje:

- dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani,

- dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem,

- Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik,

- Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Kako (še) pritisniti na Rusijo, kako doma urediti težave z energenti, kako pomagati Ukrajincem?

Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njenimi posledicami dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a je ostalo v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji pomagala pri obvodu mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to so bile teme razprav voditeljev, med njimi je bil tudi predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden.

O tem voditelj Luka Robida in gostje:
– dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani,
– dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem,
– Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik,
– Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?

O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.

Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?

Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?

O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.

Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?

O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti :

- Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano;

- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice;

- Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;

- Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO;

- Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.

Ali oziroma kako naj se prilagodijo kmetje, agroživilska podjetja in gospodinjstva? Kaj mora narediti država?

Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na svetovnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?

O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje:
– Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice,
– Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,
– Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,
– Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti.