Studio ob 17.00

"Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki.

Gostje:

- Asta Vrečko, ministrica za kulturo,

- Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra,

- Polona Torkar iz društva Asociacija,

- Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.

O pričakovanjih, obljubah in neizprosni realnosti kulturno-umetniškega sektorja

"Naš načrt in cilj sta, da kulturo spet postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in kljub rekordnemu proračunu nejasnih pravilih pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki.

Gostje:
– Asta Vrečko, ministrica za kulturo,
– Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra,
– Polona Torkar iz društva Asociacija,
– Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.

Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki.

Gostje:

- Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202,

- Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202,

- dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede,

- Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Začenjamo praznični teden ob 50. rojstnem dnevu Vala 202

Val 202, drugi program Radia Slovenija, je že pol stoletja med najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in presega družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki.

Gostje:
– Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202,
– Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202,
– dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede,
– Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.

Tedenski aktualni mozaik, kritični pregled tedna

Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno zlorablja tuje delavce, mimo vseh delavskih in potrošniških pravic in pravil. Spremljamo pripravo ukrepov za blažitev posledic orjaških dvigov cen energije in hrane, od guvernerja Banke Slovenije pa zahtevamo pojasnila o poznem ukrepanju Evropske centralne banke zoper inflacijo in posledicah skorajšnjega dviga obrestnih mer. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.

Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki.

Gostje:

- Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d.,

- dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,

- Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.

ECB napoveduje ukrepanje. Kakšne bodo posledice za podjetja in gospodinjstva.

Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Napoveduje, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, postopno zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki.

Gostje:
– Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d.,
– dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,
– Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.

Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami.

Gostje:

- dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani,

- dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu

- dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka,

- Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.

Pri enakopravnosti spolov v politiki je pred nami še veliko izzivov

Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami.

Gostje:

• dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
• dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu
• dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka,
• Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti.

Gostje:

- chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu,

- slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje,

- chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau,

- Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

Po pandemiji je panogo prizadela še vojna v Ukrajini

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na podlagi česa svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in od kod črpa srčnost in vnemo, voditeljica Tina Lamovšek z gosti.

Gostje:
– chef Luka Košir z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu,
– slaščičarka Nika Svetec iz Kamnika, BonBon atelje,
– chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau,
– Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti.

Gostje:

- Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika,

- dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja,

- Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport,

- Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška

- poslanec Državnega zbora.

Kako izboljšati telesno pripravljenost otrok in mladih?

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, dolgoročno pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti.

Gostje:
– dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja,
– Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport,
– Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška
– Robert Janev, poslanec Državnega zbora, podpredsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino,
– Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.

Kritični pregled dogodkov tedna

Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana, na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju ekonomije, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru, kot pravi premier Robert Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša težko sklenjeni tipični bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.

Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč?

O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti.

- Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

- Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije,

- Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov,

- Miha Marenče z Zavoda za gozdove

- Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.

Kaj je v ozadju odločitve, da divjad ni več državna last? Kdo bo lahko lovil in kdo plačeval odškodnine?

Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč?

O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti:
– Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije,
– Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov,
– Miha Marenče z Zavoda za gozdove,
– Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.

Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije

Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije

Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Po besedah selektorice tekmovalnega programa Nike Leskovšek kakovost v slovenskem gledališču glede na težke pogoje dela med epidemijo ostaja na visoki ravni, prav tako se ni zmanjšal obseg produkcije. Minulo obdobje zaprtja javnega življenja in občasnih sprostitev je pustilo pomemben pečat na delovanju posameznih gledališč in nevladnih organizacij. O ustvarjalnih rešitvah in preseganju omejitev ter o vsebinah in scenskih oblikah, ki jih je prinesla nenavadna gledališka sezona in so prispevale k trajni preobrazbi gledališča v skupnem projektu s programom Ars, z voditeljico Petro Tanko.

Gostje:
– Nika Leskovšek, selektorica tekmovalnega programa Festivala Borštnikovo srečanje,
– Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in nekdanji predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,
– Danijel Malalan, direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu,
– Žiga Predan, predsednik društva Pekipah.