Studio ob 17.00

Tema tokratnega Studia ob 17.00 je koalicijska pogodba nove, četrte vlade Janeza Janše. Kaj ukrepi prinašajo gospodarstvu, sociali, pravni državi? Kakšna razmerja vzpostavljajo? Česa se je bati in kaj je razlog za zadovoljstvo? Katere so morebitne pasti? Kakšen način vladanja lahko pričakujemo? Kaj nas čaka v danih geopolitičnih razmerah? Odgovori sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Marko Jaklič, ekonomist, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;

mag. Damijan Florjančič, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča;

Jakob Počivavšek, sindikalist, Pergam;

Antiša Korljan, politični analitik.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih.

Gostje:

Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu;

dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco.

Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti.

Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti:

- obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;

- strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;

- načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.

Potem ko so Združene države Amerike januarja uvedle blokado dobave energentov na Kubo, so razmere tam vse bolj kritične. Prebivalstvo je tudi po 20 ur na dan brez električne energije, primanjkuje osnovnih dobrin, zdi se, da je padec komunističnih oblasti, ki so vse od začetka pod nadzorom dinastije Castro, le še vprašanje časa.

Več o aktualnem dogajanju na Kubi in ameriško-kubanskih odnosih v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Kube;

dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež;

Urša Geršak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Srečanja med voditeljema Kitajske in Združenih držav Amerike imajo vedno predznak zgodovinska, tudi zaradi spomina na leto 1972 in obisk Richarda Nixona pri Mao Cetungu, kjer naj bi padla ena od prvih domin, ki je sprožila razpad Sovjetske zveze in vzhodnega bloka. Si bomo najnovejši Trumpov obisk pri Ši Džinpingu zapomnili po Šijevi omembi Tukididove zanke, s katero je Združene države označil za staro, Kitajsko pa za prihajajočo velesilo. Bo Kitajska okrepila svojo vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu? So ZDA pripravljene zmanjšati vojaško podporo Tajvanu? Peking bo še nekaj časa v središču pozornosti svetovne javnosti, saj se tam vrstijo obiski z vsega sveta. Med drugim pričakujejo tudi Vladimirja Putina. O tem in še čem se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17h.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Lani je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 37 odstotkov več kot leto prej. Tudi letošnje leto žal ne štedi z novicami, ki vzbujajo skrb. Obremenjene so predvsem avtoceste. Številke med drugim kažejo, da se veliko prometnih nesreč zgodi v območjih delovišč ter zapor in preusmeritev, nesrečam pa pogosto botruje nestrpnost voznikov. O tem, kako izboljšati prometno varnost na slovenskih avtocestah, v tokratnem Studiu ob 17h.

Gostje:

Zvonko Zavasnik, vodja službe za upravljanje prometa na Darsu;

Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, strokovnjak za mobilnost;

Robert Vehovec, Uprava uniformirane policije.

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:

dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani;

Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije;

Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu;

dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa;

Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire;

Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.