Studio ob 17.00

Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima.

Gostje:

Toni Mežan, župan Bleda;

Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo;

Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra

Blaž Veber, direktor Turizma Bled;

Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled

Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:

Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije;

Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov;

Tilen Šarlah, finančni analitik;

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo.

Avtorica oddaje Erna Strniša

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih.

Gostje:

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;

Miha Blažič, Ambasada Rog;

Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica;

dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov.

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;

Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;

Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;

Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj.

Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti.

Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo?

O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Poglavja:

00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo

00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja?

00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov

00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov

00:13:56 Oznake romanov

00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica

00:16:43 Simbolni pomen klanca

00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta?

00:21:26 Francka in Eva

00:25:10 Vloga matere

00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine

00:33:53 (Ne)odnos z očetom

00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor

00:42:08 Tišina v odnosih

00:44:38 Slikar in Tomaž

00:49:27 Lahko determinizem presežemo?

00:55:02 Okolje in narava v romanih

00:56:38 Motiv teka za vozom

00:58:57 Motiv trpljenja

01:01:00 Konca romanov

01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo?

01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen?

01:08:18 Aktualnost romanov

01:09:23 Kaj romana predajata mladim?

01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored, tri oddaje Studia ob 17h v aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno?, primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti.

Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo?

O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala in Dunja Velebit, ter njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Avtorica oddaje Tadeja Bizilj.

Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.

Madžarski volilci so z rekordno udeležbo na včerajšnjih volitvah prepričljivo sporočili premierju Viktorju Orbanu: »Dovolj je!« Opozicijski voditelj Peter Magyar je prepričljiv zmagovalec, saj je stranka Tisza pod njegovim vodstvom dobila več kot dvetretjinsko parlamentarno večino. Orbanov poraz je dobra novica za Evropsko unijo ter slaba za njegove zaveznike, voditelje Združenih držav Amerike, Rusije, Srbije in Izraela. Kakšne spremembe in usmeritve je pričakovati po prelomnih volitvah na Madžarskem, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica na Madžarskem;

dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik;

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerza v Ljubljani.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.