Studio ob 17.00

Tuji in domači turisti so željni mestnega utripa

Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku – covida ljudje iskali odmaknjene kraje, pa so vedno bolj željni tudi mestnega utripa na svojih potepanjih po tujini. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se borijo s preživetjem mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek s sogovorniki.

Naši dopisniki Jože Žura, Karin Zorn Čebokli in Gabrijela Milošič so preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju.

Gostje:
- Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana,
- Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije,
- Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo,
- Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov,
- Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.

Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke.

Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko tam še pišejo olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi. Komentiramo, kakšen pečat je igram dala pandemija, napovedujemo pa tudi rahljanje protikoronskih ukrepov doma in ob odhodu v tujino, ki ga med počitnicami načrtuje veliko Slovencev. S strokovnjaki ocenjujemo posledice zavrnitve Madžarske in Poljske na Sodišču Evropske unije glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako popandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.

Ob zimskih olimpijskih igrah in pred zimskimi počitnicami o spodbujanju gibanja na snegu in izzivih šole v naravi

Pandemična utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok, in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:
– dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport,
– Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije,
– Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport nam niso zagotovili sogovornika za soočenje v studiu, pač pa le ločen pogovor z vodjo sektorja za osnovno šolstvo Borisom Zupančičem.

Poljska in Madžarska trdita, da to pogojevanje nima ustrezne pravne podlage

Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, v katerih je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti več kot 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki.

Gostje:
– dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Københavnu,
– dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede,
– dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Razumevanje značilnosti generacij in razlik med njimi je koristno. Kdo so "zoomerji" in kaj prinašajo gospodarstvu in družbi?

Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju, in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v obdobju svetovne gospodarske krize.

Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembni, ko se s t. i. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami.

Gostje:
– sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani,
– Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju,
– Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.

Na praznik zaljubljencev o vplivu sodobnih tehnologij na sklepanje in ohranjanje partnerskih zvez

V pandemiji je omejevanje stikov pri številnih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih smernic se povečuje uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim se povečuje priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem spoprijemajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:
– Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking,
– Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert,
– dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
– Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com.

O naših zlatih, srebrnih in bronastih olimpijskih krogih, o volilnem kolesju pri nas in v Franciji, o začaranem krogu nasilja na ukrajinsko-ruski meji

Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo predstavitev načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji? Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.

Kako visoka inflacija je zdaj še dobrodošla in kaj nam kaže glede okrevanja gospodarstva? Je (že) potrebno ukrepanje?

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že šest odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki.

Gostje:
– dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti,
– Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,
– Primož Cencelj, Generali Investments,
– Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.

Razpis volitev v Državni zbor

Predsednik države Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev v Državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. O tem, kako do volitev, zlasti pa kako po njih, v pogovoru s poznavalcema politike in voditeljem Tomažem Celestino.

Gosta:
– dr. Miro Haček, profesor na Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede,
– Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

Tokratni nagrajenci so pomembno zaznamovali zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in književnost, vizualno umetnost in animirane filme

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.

Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na Danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa so z nagrado Prešernovega sklada izkazali čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.

Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.